Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Strah pred vlomilci je poleti večji, toda policijski podatki kažejo presenetljivo sliko: vlomov v zasebne objekte je letos nekoliko manj kot lani, še več pa jih policisti praviloma obravnavajo pozimi.

Poletje, prazno stanovanje, nabiralnik, iz katerega štrlijo položnice, in fotografije z morja na družbenih omrežjih. Zdi se kot idealna kombinacija za vlomilce. Prav zato pred dopusti vsako leto poslušamo opozorila, naj dobro zavarujemo dom. Pa vlomilci poleti res delajo pogosteje?
Podatki, ki jih je posredovala policija, kažejo, da ne. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so policisti obravnavali 1.049 velikih tatvin – vlomov v zasebne objekte. V enakem obdobju lani jih je bilo 1.059. Število je torej celo nekoliko upadlo.

Julija letos precej manj vlomov kot lani

Še bolj zanimiva je primerjava po posameznih mesecih. Januarja letos je policija obravnavala 192 vlomov v zasebne objekte, februarja 181, marca 167, aprila 151 in maja 119. Junija, ko se začenjajo dopusti, jih je bilo 101, julija pa 138. Lanski julij je bil precej slabši, saj so policisti takrat obravnavali 174 vlomov. Letos jih je bilo julija 36 manj oziroma približno petino manj kot julija 2025.

Podatki tako ne potrjujejo predstave, da bi bil vrhunec vlomov nujno povezan s poletnimi počitnicami. »Kot je razvidno iz statističnih podatkov, je število obravnavanih vlomov v zasebne objekte v poletnih mesecih v upadu in se več tovrstnih kaznivih dejanj obravnava v zimskem obdobju,« pojasnjujejo na policiji.
To potrjuje tudi pregled zadnjih petih zaključenih let. Leta 2025 so denimo decembra obravnavali 205 vlomov, januarja 194 in februarja 189. Junija jih je bilo le 100, avgusta pa 102. Podoben vzorec je mogoče opaziti tudi v več preteklih letih, ko sta med bolj izpostavljenimi meseci predvsem november in december.

V petih letih precejšen porast

Čeprav letošnje številke za zdaj kažejo rahel upad, je dolgoročnejši pogled manj spodbuden. Leta 2021 je policija v celotnem letu obravnavala 1.229 vlomov v zasebne objekte, leto pozneje 1.446, leta 2023 že 1.528, leta 2024 pa 1.801.

Lani je številka znova nekoliko narasla in dosegla 1.816 vlomov, kar je skoraj 48 odstotkov več kot leta 2021. Pri letošnjih podatkih je treba upoštevati, da zajemajo le obdobje do konca julija, zato končnega rezultata za leto 2026 še ni mogoče napovedati.

Največ vlomov v Ljubljani, močan skok v Domžalah

Med občinami je policija v prvih sedmih mesecih letošnjega leta največ vlomov v zasebne objekte obravnavala v Ljubljani – 169. Število je skoraj enako kot lani, ko jih je bilo 168.

Sledijo Maribor s 53 vlomi, Domžale z 48, Novo mesto s 40 in Kranj s 35. V Celju so jih letos obravnavali 31, v Kopru 24, prav toliko v Ivančni Gorici, v Trebnjem 20 in v Črnomlju 18.
Ponekod so razlike glede na lansko leto precejšnje. V Domžalah se je število povečalo z 28 na 48, na Škofljici s pet na 15, na Igu s sedem na 14. Drugod se je zgodilo nasprotno. V Logatcu so lani do konca julija obravnavali 24 vlomov, letos osem, v Novi Gorici pa se je število zmanjšalo z 20 na deset.
Pri teh številkah je treba poudariti, da gre za absolutno število obravnavanih kaznivih dejanj in ne za delež glede na število prebivalcev ali gospodinjstev. Iz njih zato ni mogoče sklepati, da je posamezna občina za prebivalca nujno bolj ali manj tvegana.
Na policiji dodajajo, da pristojne enote razmere spremljajo in svoje delo prilagajajo dogajanju. Kjer zaznajo povečano število vlomov, izvajajo dodatne aktivnosti za izsleditev storilcev.

Prazna hiša je vendarle vabljiva tarča

Čeprav statistika ne kaže, da bi bilo poletje vrhunec vlomilske sezone, to še ne pomeni, da je večtedenska odsotnost brez tveganja. Nasprotno.

»Priložnost dela tatu in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše,« opozarjajo na policiji.
Hiša ali stanovanje, za katero je očitno, da so stanovalci na dopustu in da nima ustreznega varovanja, je zato lahko bolj privlačna tarča.
Med napakami so predvsem odprta vrata in okna, pa tudi predmeti, ki jih lahko storilec uporabi za dostop ali vlom. Zaboji ali lestev ob hiši mu lahko omogočijo dostop do više ležečega okna, nezaščiteno vrtnarsko in drugo orodje pa mu lahko celo pomaga pri nasilnem vstopu. Tudi visoka ograja ali razraščena živa meja nista vedno prednost. Kar stanovalcem zagotavlja zasebnost, lahko vlomilcu omogoči, da svoje početje skrije pred pogledi sosedov in mimoidočih.

Fotografija z morja lahko razkrije preveč

V zadnjih letih se je seznam stvari, na katere moramo biti pozorni pred dopustom, razširil še na družbena omrežja. Policija opozarja, da so storilci lahko tehnično vešči in spremljajo objave na spletu.
Fotografija kovčkov z zapisom, da se družina odpravlja na dvotedenski dopust, ali vsakodnevne fotografije z oddaljene destinacije lahko širšemu krogu ljudi razkrijejo, da je dom prazen.
Policija zato odsvetuje objave, iz katerih je širši javnosti mogoče razbrati daljšo odsotnost od doma. Fotografije z dopusta je varneje objaviti po vrnitvi oziroma dostop do njih omejiti.

Če vas pričaka vlom, ne začnite pospravljati

Kaj pa, če se kljub previdnosti vrnemo z dopusta in ugotovimo, da je nekdo vlomil?
Prva poteza naj bo klic na 113. Policija posebej opozarja, naj ljudje, da bo preiskava uspešna, ne začnejo pregledovati in pospravljati stanovanja.
»Priporočamo, da v stanovanje ali hišo ne vstopate, da ne premikate stvari in predmetov, ki se jih je dotikal storilec, oziroma da ne pospravljate notranjosti ali okolice,« svetujejo. S tem lahko namreč uničimo sledi, ki bi policistom pomagale pri odkrivanju storilca.

Pomembni so tudi sosedje

Če opazijo neznane osebe ali vozila, ki se dlje časa zadržujejo v bližini oziroma nekdo očitno opazuje hišo, policija svetuje, naj to sporočijo. Kdor želi ostati anonimen, lahko informacije posreduje na anonimno telefonsko številko 080 1200.
Poletni dopust torej sam po sebi še ne pomeni, da bo naš dom bolj verjetno tarča vlomilcev. Statistika celo kaže, da policisti več vlomov obravnavajo v hladnejšem delu leta. A staro pravilo ostaja: vlomilec bo praviloma iskal najlažjo tarčo. In prav prazna hiša z odprtim oknom, lestvijo ob steni ter javno objavo, da se njeni stanovalci še deset dni ne vračajo z morja, mu lahko pove vse, kar mora vedeti.