Topot kopit na Krškem polju sto let, v Šentjerneju 140 let
Kasaška akademija je osrednji letni dogodek slovenskega kasaškega športa, na katerem podeljujejo priznanja najboljšim v pretekli sezoni. Izpostavijo najuspešnejše voznike, trenerje, lastnike, rejce in konje ter podelijo posebna priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke.
Ni slučaj, da je letos kasaška akademija potekala v Šentjerneju – Kljub za konjski šport Šentjernej obeležuje 140 let prirejanja konjskih dirk, predsednik kluba Andraž Rumpret pa vodi od lani tudi Kasaško zvezo Slovenije.
Sinoči je bila prireditev, s katero želijo prispevati k prepoznavnosti kasaškega športa in nagraditi izjemne dosežke, v Kulturnem centru Primoža Trubarja zelo obiskana. Polna dvorana je imela kaj slišati, ko je predsednik Kasaške zveze Slovenije Andraž Rumpret povzel lansko, zelo uspešno sezono.
Na slovenskih hipodromih so izpeljali 134 kasaških dirk, pri katerih je sodelovalo kar 144 konj. Skupni nagradni sklad je znašal 240 tisoč evrov, kar priča o športnem napredku in o tem, da kasaštvo ostaja pomemben del naše konjeniške tradicije.
Veliko narejenega, a še izzivi
Predsednik je omenil pomembne mejnike, na katere so ponosni: 100-letnico delovanja Konjeniškega kluba Posavje Krško in 150-letnico prvih kasaških dirk na Slovenskem, ki so bile v Ljutomeru. »Takšni dosežki dokazujejo, da kasaštvo ni zgolj šport, temveč del naše identitete in dediščine,« je dejal Andraž Rumpret ter poudaril pomembno vlogo zveze pri ohranjanju in razvoju tega športa.
»Smo krovna organizacija, ki skrbi za so organizacijo in koordinacijo kasaških dirk na sedmih hipodromih po Sloveniji. Naše delo presega zgolj tekmovanja - med drugim sodelujemo s strokovnimi institucijami in mednarodnimi partnerji in vodimo obsežno statistično bazo podatkov. Ohranjamo bogato dediščino kasaštva in si prizadevamo za zaščito avtohtone pasme ljutomerskega kasača,« je povedal.
Seveda prihodnosti kasaškega športa ne bo brez ohranjanja in razvoja reje slovenskih kasaških konj, zato je treba rejcem zagotoviti boljše pogoje za delo. Med izzivi v prihodnosti so tudi upad števila rojenih žrebet, finančna negotovost in pomanjkanje stavnih sistemov, ki bi kasaštvu prinesli dodatna sredstva. Več je treba narediti še na prepoznavnosti kasaštva ter prisluhniti mladim voznikom z dobrimi idejami, ki so vse uspešnejši, ter jim dati priložnost, da kaj naredijo tudi po svoje, »saj so oni naša prihodnost,« je dejal Rumpret.
Občina Šentjernej ponosna na kasaški šport
Vsem, ki prispevajo k uspehu kasaškega športa – rejcem, lastnikom, trenerjem, voznikom, sodnikom, organizatorjem in drugim - se je zahvalil za podporo, ter seveda tudi sponzorjem in partnerjem.
Zbrane je na prireditvi, ki so jo s svojimi nastopi popestrili osnovnošolski folklorniki skupine Šentlora, glasbenika Nina Šalamon in Marko Šušteršič ter plesalca, nagovoril tudi šentjernejski župan Jože Simončič. Izrazil ponos, da gostijo letošnjo kasaško akademijo, »saj smo ponosni na rejo konj v našem kraju, na tradicijo in na športne uspehe našega konjeniškega kluba. Zato občina z veseljem podpira rejo konj in kasaški šport in bo to počela tudi v prihodnje.«
Številna priznanja
Med številnimi priznanji, ki so jih podelili na kasaški akademiji sinoči v Šentjerneju, omenimo najprej dva, ki sta jih prejela društva z našega, dolenjskega in posavskega konca.
Klub za konjski šport Šentjernej je prejel priznanje za posebne dosežke zaradi pobude in denarne podpore voznikom, ki so dirkali brez biča, in sicer na dirki novembra lani v Šentjerneju. S tem so spodbudili etično ravnanje v kasaškem športu. Ta pomemben korak nakazuje smer v prihodnost, kjer bo še večji poudarek na skrbi za dobrobit konj in modernizaciji dirkalnih pravil.
Konjeniški klub Posavje Krško je priznanje za posebne dosežke prejel ob 100-letnici delovanja, ker že toliko let ohranja bogato kasaško tradicijo, od prvih dirk v Žadovinku do današnjega hipodroma na Bregah. Ob častitljivi obletnici je v Mestnem muzeju Krško na ogled razstava V ritmu kasa, ki pripoveduje zgodbo kluba in njegove dediščine.
Najboljšo slovensko kobilo Jerco zredila Košakova
Omenimo še nekaj pomembnih dosežkov iz lanskega leta. V pretekli sezoni je zmagovalec 34. slovenskega kasaškega derbija postal John Wish TP, najboljši lastnik Kobilarna OZT iz Križevcev pri Ljutomeru, najboljši trener Zvonko Osterc iz Kobilarne OZT, najboljši rejec že tretje leto zapored Jože Sagaj starejši, najboljši voznik Jože Sagaj mlajši, najboljša voznica Darja Trontelj Dolinšek in konj leta Jerca.
Pri slednji imata prste vmes tudi dva člana šentjernejskega kluba za konjski šport, in sicer Ivan in Anica Košak, ki sta rejca te zvezdniške kobile Jerca. Lani je dobila največ dirk med slovenskimi kasači, kar sedem, v Krškem je osvojila Šampionat Slovenije in na koncu postala konj leta 2024.
