##IMAGE-2215659##

Na Brdu pri Kranju je bila sinoči 44. podelitev Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Nagrade za leto 2008 sta prejela tudi Brežičan Primož Kozmus in Trebanjec Jože Okoren, poleg njiju še Stane Papež in Adi Vidmajer, podelili pa so tudi deset plaket. Plakete so dobili Alenka Bikar, Tomaž Druml, Jože Flere, Tone Fornezzi, Rane Glavnik, košarkarska reprezentanca gluhih, Marijan Salobir, Stanislav Simšič, Polonca Sladič in Marija Šestak. V imenu nagrajencev se je zahvalil Okoren, ki je priznanje dobil za življenjski prispevek k razvoju športa invalidov.

- Primož Kozmus, Brežice (rojen 30. 9. 1979), za vrhunski tekmovalni dosežek v atletiki (predlagatelj: Atletska zveza Slovenije)

Po izjemno uspešnem letu 2007, ko je za srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu prejel Bloudkovo plaketo, je Primožu Kozmusu uspel sanjski met. Na svojih tretjih olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu je kladivo poletelo 82,02 metra, kar je bilo dovolj za prvo zlato olimpijsko medaljo za slovensko atletiko. Temu vrhunskemu uspehu je v letu 2008 dodal še šest zmag ter dve drugi mesti na svetovnih in evropskih mitingih ter pokalih. Dosežek na olimpijskih igrah ga je ob koncu sezone uvrstil na 2. mesto svetovne in evropske lestvice. Atletska zveza Slovenije ga je že štirikrat proglasila za najboljšega atleta, po izboru Društva športnih novinarjev si je naslov najboljšega športnika Slovenije zaslužil drugič zapored, Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj pa ga je soglasno nagradil še z najvišjim državnim priznanjem na področju športa.

- Jože Okoren, Trebnje (rojen 19. 9. 1948), za življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, predvsem športa invalidov (predlagatelji: Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Zveza paraplegikov Slovenije, Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite).

Življenjsko pot Jožeta Okorna je zaznamoval nesrečni splet okoliščin, ko je pri dvajsetih letih po operaciji hrbtenice ostal paraplegik. Takšne poti ni niti načrtoval niti prostovoljno izbral, a se je z njo kmalu sprijaznil. Nove izzive je našel predvsem v športu. Bil je prvi slovenski športnik s paraolimpijsko medaljo, bronasto v metu diska leta 1972, leta 1980 je tej dodal še srebrno. Več kot 15 let je bil član slovenske in jugoslovanske reprezentance v košarki na vozičkih. Za izjemne športne uspehe je leta 1980 prejel Bloudkovo plaketo. Vse od leta 1971 je aktiven v različnih organizacijah športa invalidov, kjer sodeluje pri izvedbi in vodenju mednarodnih tekmovanj doma in v tujini ter skrbi za promocijo, prepoznavnost in razvoj športa invalidov. Dvajset let je bil podpredsednik Zveze paraplegikov Slovenije, trenutno je podpredsednik ZŠIS-POK, že 15 let vodi Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki je prav po njegovi zaslugi dobilo sodobne društvene prostore. Neprecenljiv je njegov prispevek v okviru sodelovanja s Pedagoško fakulteto v Ljubljani, kjer želi tako profesorjem kot študentom osvetliti in približati področje športa invalidov, še posebej otrok s posebnimi potrebami. V svoji bogati karieri je prejel števila priznanja in nagrade. Kot pravi sam, bo zanj največja nagrada v realizaciji septembra 2008 podpisanega pisma o nameri za izgradnjo prvega športnega objekta, ki bo v celoti namenjen in prilagojen potrebam športnikov invalidov v okviru Inštituta RS za rehabilitacijo v Ljubljani, za katerega se zavzema že vrsto let.

"Bloudek je bil izjemna osebnost, sam olimpijec, pobudnik športnega udejstvovanja in je utemeljil slovensko športno samobitnost na organizacijskem, gradbenem in drugih področjih. Njegova podjetnost je v teh časih še posebej pomemben zgled. Na razvoj in prihodnost je, tako na področju inženirstva kot tudi športa, potrebno gledati tudi v luči njegove smelosti in poguma ... Želimo si, da bi njegova mojstrovina v Planici dobila ustrezno podobo v najkrajšem času," je sinoči uvodoma dejal predsednik države Danilo Türk. Miroslav Cerar, predsednik odbora za podelitev Bloudkovih nagrad, je izpostavil tudi veliko potrebo po ustreznejši rešitvi za Muzeja športa, ki je sedaj v povsem neustreznih prostorih.

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je v osrednjem govoru poudaril, da so nagrajenci s svojim borbenim duhom in požrtvovalnostjo dosegli izjemne rezultate. "Dobri rezultati niso stvar naključij, ampak plod sistematičnega in trdega dela ter odrekanj. Dosegajo jih športniki brez imena, ki krožijo le po naših soseskah, vrhunski športniki, tisti, ki so se na največjih tekmovanjih okitili z zlatom, pa vse do športnih legend, kot sta Leon Štukelj in Cerar. Slovenski šport je svetovni čudež. Naša država ni mačehovska do svojih odličnikov, ampak jim podaja roko. Tako je bilo v preteklosti in še bolj sedaj. Uredili bomo status vrhunskih športnikov," je obljubil Lukšič in dodal, da je potrebno poskrbeti tudi za več telesne vzgoje od vrtcev do univerz.

Atlet Kozmus, zlati olimpijec v metu kladiva lani v Pekingu in športnik Slovenije leta 2007 in 2008, je po prireditvi o svoji pobudi o ureditvi statusa vrhunskih športnikov - sprožil jo je na prireditvi Športnik leta 22. decembra lani - dejal, da je napoved o s strani države podprtem izobraževanju po koncu kariere in zaposlovanju v klubih, društvih in zvezah, dobra vest: "Vsi najpomembnejši v državi se zavedajo problema, toda sedaj je vse še na stopnji dogovarjanja in bo rešitve potrebno natančneje doreči."

Slovesnost je potekala na dan, ko je bil rojen inženir Stanko Bloudek, eden največjih športnih organizatorjev pri nas in doslej edini Slovenec, ki je bil član Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK).

Dobitniki nagrad prejmejo po 3.000 evrov, plaket pa po 1.000 evrov.