Brežice morajo ohraniti arhaičnost!?
Društvo za oživitev mesta Brežice, ki mu predseduje arhitekt Karl Filipčič, je pripravilo okroglo mizo o kavarniških terasah in reklamnih napisih na glavni brežiški ulici. Za uvod so si udeleženci ogledali kratek film s prikazom kavarniških teras tako doma kot v nekaterih mestih drugih evropskih držav.
V nadaljevanju je Filipčič poudaril pomen starega mestnega jedra, ki je bilo poznano po sejemskem dogajanju. Sedaj to živahnost, ki so jo nekoč mestu dajali sejmi s stojnicami, dajejo kavarniške terase. Zato so po njegovem mnenju družbeno pomembne, pohvalil je vse, ki jih imajo, vendar pa bi jim bilo potrebno še kaj dodati in težiti k temu, da ohranijo pridih starinskosti.
S tem se ne strinjajo gostinci, saj menijo, da morajo v korak s časom, če želijo pritegniti goste, terase morajo biti funkcionalne, ne pa spomeniki. Največ ovir zato vidijo pri pridobivanju dovoljenj, saj morajo zadostiti tudi zahtevam Zavoda za kulturno dediščino. A je bilo slišati, da je zavod pripravljen na kompromise, pa že skoraj leto dni čaka na konkretne predloge investitorjev. Gostincem se tudi zdi neživljenjski pravilnik, ki velja od 15. maja letos, in dovoljuje obratovanje terase samo šest mesecev v letu. Pravijo, da podnebne spremembe omogočajo odprtje terase že februarja ali marca, ne zanikajo tudi, da bi obratovanje teras želeli podaljšati zaradi protikadilskega zakona. Če bi občina hotela gostincem ugoditi, je potreben postopek za spremembo ureditvenega načrta za mesto Brežice.
Tudi reklamni napisi naj bi bili usklajeni z arhitekturo starega mestna jedra. Torej tja ne sodijo moderni neonski napisi, je prepričan študent arhitekture Gregor Redenšek. Ciljna publika v mestu so pešci in njim morajo biti napisi prilagojeni. Vsekakor pa je pri reklamnem napisu, ki bo obiskovalca vodil po mestu, pomembna barva, velikost, inovativnost, postavitev, simbolika in oblika. V najkrajšem času naj bi pripravil nekaj konkretnih predlogov.
Med razpravo pa je bilo izrečenih tudi nekaj kritik; mesto še vedno ni čisto, komunalni delavci bi to morali opraviti ponoči, ne ob 9. uri dopoldne, ko so na terasah že gostje, korita z rožami niso vzdrževana ,ali so celo razbita in so bolj v sramoto kot v okras, lepše bi bile viseče rože z oken hišnih pročelij, med vikendi ponoči po glavni ulici drvijo vozniki z motorji in avtomobili z veliko prekoračeno hitrostjo, pa policisti tega nikoli ne nadzirajo, težki tovornjaki za dostavo vozijo po pločnikih in uničujejo plošče. Parkirna mesta na glavni ulici so za obiskovalce običajno zasedena, saj na njih ves dan parkirajo uslužbenci bližnjih ustanov, trgovin in lokalov. To bi morali rešiti s parkirnimi urami ali z vstopnimi in izstopnimi zapornicami.
Brežiški župan Ivan Molan, ki je pravzaprav dal pobudo za tokratno okroglo mizo, je slednjemu pritrdil, a kot je pojasnil, zaenkrat ni mogoče izvajati nadzora, ker občine še nimajo ustanovljenega skupnega prekrškovnega organa. Postopek je sicer že v teku in potem bo mogoče rešiti tudi problem celodnevnega parkiranja na glavni ulici. Sicer pa je bil župan vesel odziva občanov, saj je bila okrogla miza namenjena temu, da sliši njihovo mnenje in predloge.
Kot Brežičan in član društva se je okrogle mize udeležil tudi minister Andrej Vizjak, pohvalil opravljeno in podprl nadaljnji razvoj, se pa ne strinja povsem s tem, da bi morali pri urejanju starega mestnega jedra slediti časom izpred več sto let. Miloš Poljanšek, častni občan Brežic, pa je prepričan, da morajo Brežice ohraniti arhaičnost.
