Pahor obiskal sprejemni center za begunce Dobova

V okviru drugega dne uradnega obiska litovske predsednice Dalie Grybauskaite v Sloveniji si je ta skupaj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem ogledala sprejemni center za begunce v Dobovi. Obenem se je srečala s pripadniki litovske policije, ki Sloveniji pomagajo pri obvladovanju begunske in migrantske krize.
Slovenski predsednik se je ob obisku litovske kolegice znova zahvalil za odločitev Litve, ki je v pomoč slovenskim varnostnim silam poslala deset svojih policistov. Ti v sprejemnem centru med drugim pomagajo pri sprejemu in registraciji ter oskrbi migrantov in beguncev.
Izpostavil je izboljšave pri delu v sprejemnem centru, tako z vidika humanosti, kot tudi varnosti beguncev, napredek pa je po njegovih besedah viden tudi v delovanju policistov in vojakov. Ob tem je opozoril, da še ne "moremo napovedovati umiritve tega problema, saj kljub temu, da v Siriji trenutno vlada premirje, še ni dosežena dokončna politična ali vojaška rešitev", so sporočili iz urada predsednika.
Po Pahorjevih besedah imajo vse države, ki se ukvarjajo z migrantsko in begunsko problematiko, tako znotraj EU kot v mednarodni skupnosti, odgovornost, da skušajo problem čim prej umiriti ali celo rešiti, sicer lahko poleti pričakujemo vnovič večje število beguncev.
Pahor je med drugim spomnil, da so srečanja predsednic in predsednikov držav v okviru procesa Brdo Brioni znatno pripomogla k ohranitvi in poglobitvi zaupanja na politični ravni, "kar je omogočilo, da je potem tudi na ravni vlad in ministrov prišlo do boljšega pretoka informacij, potrebnih za uspešnejše soočanje s temi problemi".
Sicer pa si je Grybauskaitejeva danes ogledala tudi Postojnsko jamo in skupaj s Pahorjem sta dopoldne na ploščadi pred jamo odkrila klop miru in prijateljstva.
Radio Slovenija: V enem od begunskih centrov našli tisočletja stare kipce
Slovenska policija je v enem izmed začasnih begunskih bivališč ob meji s Hrvaško po odhodu prebežnikov našla tri predmete velike zgodovinske vrednosti, ki naj bi bili po neuradnih podatkih stari več kot 3000 let, je poročal Radio Slovenija. Ker kipcev niso zasegli, ampak našli, policisti kazenske prijave niso podali.
Policisti so iz več različnih virov dobili namig, da spadajo kipci v obdobje znamenite sumerske civilizacije, ki se je raztezala na območju današnjega Iraka, Irana in Sirije, je po navedbah spletnega portala MMC RTV SLO poročal radio. Policija je kipce našla v enem izmed prostorov, kjer so bili začasno nastanjeni prebežniki, in sprožila uraden postopek ugotavljanja starosti in pristnosti.
Policija se je torej obrnila po pomoč strokovnjakov, ki bodo lahko najdbo natančneje opredelili in časovno umestili. Zdaj naj bi zadeva tekla prek sodišča. Po poročanju radia je mogoče, da je tisti, ki je predmete prenašal, te hotel prodati najboljšemu ponudniku na črnem trgu, in denar porabiti za preživetje. Lahko pa je pri vsem skupaj šlo za načrtno akcijo in za financiranje točno določenih potreb in ciljev.
Vojne operacije na Bližnjem vzhodu so doslej na tisočletja starih spomenikih povzročile nepopravljivo škodo, veliko je bilo uničenega v spopadih ali pa so artefakti odtujeni in prodani na črnem trgu. O tem so konec februarja razpravljali tudi na simpoziju, ki so ga v soorganizaciji Združenja za raziskave zločinov na področju umetnosti organizirali v Londonu.
Kot je bilo po navedbah medijev slišati na simpoziju, nastaja velika škoda tudi na turško-sirski meji, od koder tihotapijo predvsem artefakte manjših dimenzij, občasno pa tudi ostanke monumentalne umetnosti, denimo talnih mozaikov antičnih vil ali večjih plastik, je še poročal portal.