© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Radićeva: Problemi v zvezi s skladom Nek segajo že v obdobje 2006-2010


dolenjski-list
STA
14. 11. 2011, 15.20
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

sklad_tjg.jpg
T. J. G., arhiv DL
sklad_tjg2.jpg
T. J. G., arhiv DL
Minuli četrtek so hišne preiskave potekale tudi na sedežu sklada v Krškem. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić je danes pojasnila, da je bila prav revizija domnevno spornih poslov bivše v. d. direktorice sklada za razgradnjo Nek Ksenje Žnideršič Planinc, ki jo je naročila kot ministrica, podlaga za preiskavo minuli teden. Radićeva meni, da bi bilo dobro preveriti tudi poslovanje sklada v obdobju 2006-2010.

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so minuli četrtek opravili več hišnih preiskav, med drugim tudi na sedežu Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka. Sporno naj bi bilo, da je Žnideršič Planinčeva v času vodenja sklada, od 16. septembra lani do 15. marca letos, kupila obveznice Dela Prodaje in DZS.

Radićeva se je na novinarski konferenci v Ljubljani odzvala na izjavo nekdanjega ministra za gospodarstvo iz vrst SDS Andreja Vizjaka, ki je bila objavljena v nekaterih medijih in s katero je želel Vizjak javnosti po njenih besedah umetno prikazati povezavo spornega posla s stranko Zares. "Vendar je resnica ravno nasprotna," je dejala.

"Dejstvo je, da sem kot ministrica za gospodarstvo takoj, ko je prišlo do prvih namigov o spornih poslih, ki jih je opravljala Ksenja Žnideršič Planinc, naročila revizijo teh poslov in prav revizija opravljenega posla Žnideršič Planinčeve je podlaga za to, da se je začela kriminalistična preiskava v zvezi s tem poslom," je povedala Radićeva.

Kot je pojasnila, segajo problemi v zvezi s poslovanjem sklada že v obdobje med letoma 2006 in 2010, ko je sklad vodil Janko Strašek. Že takrat so posamezni člani upravnega odbora in nadzornega odbora sklada opozarjali na sume nepravilnosti, vendar so njihova opozorila pri Vizjaku naletela na gluha ušesa.

Resno se je po njenih besedah k razkrivanju nepravilnosti v skladu, ki upravlja s prek 150 milijoni evrov sredstev, pristopilo šele z imenovanjem novega nadzornega odbora v letu 2010. Takrat je bila pri računskem sodišču naročena tudi revizija poslovanja sklada v obdobju od leta 2006 do konca leta 2009, ker pa je ta potekala prepočasi, je ministrstvo za gospodarstvo naročilo posebno revizijo pri družbi BDO.

Revizija BDO o ustreznosti naložbene politike sklada v letih 2007, 2008 in 2009 je po besedah Radićeve pokazala vrsto nepravilnosti, nezakonitosti in zlorab bivšega vodstva sklada. Najbolj problematično je bilo po njenih besedah to, da je sklad v tem obdobju izvajal zelo tvegano naložbeno politiko, ki je bila v nasprotju z zakonom o omenjenem skladu.

Vrednost naložb sklada se je leta 2008 znižala za 11,38 odstotka. "To se pri skladu enostavno ne sme zgoditi. Sklad zbira sredstva z enim samim namenom - da bo po tem, ko bo potrebno razgraditi nuklearno in ko bo potrebno zgraditi odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, država imela dovolj denarja, da to naredi," je povedala Radićeva.

Nekdanja ministrica za gospodarstvo je izpostavila tudi nekaj drugih nepravilnosti. Sklad je vlagal v delnice podjetij iz držav izven evrskega in dolarskega območja, kar je bilo v nasprotju s takratnim zakonom, v času Vizjakovega ministrovanja pa je posloval tudi s podjetji Darija Južne, ki je bil Vizjakov znanec.

Ministrstvo za gospodarstvo je poskušalo stanje urediti z novim zakonom o skladu, vendar predlog ni bil uvrščen niti na sejo matičnega odbora DZ za gospodarstvo, ki ga je vodil Matjaž Han iz SD. "Pri spremembah zakona se je procedura dobesedno ustavila," je dejala Radićeva.

Žnideršič Planinčeva je bila v določenem obdobju sicer članica stranke Zares. Vlada jo je za v.d. direktorice sklada imenovala, ker je menila, da je kot uslužbenka sklada usposobljena, da za šest mesecev prevzame posle in vodenje sklada. Žal ni bilo tako, je dejala Radićeva.

Radićeva sicer meni, da bi bilo sklad najbolje ukiniti ter sredstva za razgradnjo Nek in izgradnjo odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke prenesti v proračun. "Da se oblikuje proračunski sklad, kjer bodo sredstva pod jasnim in nedvoumnim nadzorom vlade," je dejala.

Maks Lavrinc, ki je marca letos odstopil z mesta člana nadzornega odbora sklada, je bil ob tem kritičen do NPU. "V konkretnem primeru je šlo v preteklem obdobju za malverzacije takšnih razsežnosti, da bi morali po moji sodbi nekateri sedeti že v zaporu," je dejal. Opozoril je tudi na prezapleteno organizacijsko strukturo sklada.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.