##IMAGE-2216970##

V Krškem je v ponedeljek potekala četrta delavnica nacionalne skupine deležnikov evropskega projekta Cowam in Practice (CIP). CIP je projekt EU (2007-2009) ki proučuje dobre prakse vključevanja javnosti na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in katerega namen je izdelati smernice in priporočila za oblikovanje in praktično izvajanje procesa odločanja na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki bo s strani deležnikov sprejet kot učinkovit in pošten.

Udeleženci so najprej ocenili dosežke in ovire v delovanju lokalnih partnerstev v občini Brežice in občini Krško. Jasno je bilo povedano, da imajo tako občina, lokalna javnost in ARAO vsaka svoje interese in cilje sodelovanja v postopku sprejemanja lokacije odlagališča NSRAO, ki se le delno prekrivajo. Ocena predstavnikov vseh treh partnerjev je bila, da sta partnerstvi odprti za sodelovanje vseh zainteresiranih in da je v okolju vzpostavljen dinamičen pretok informacij, pobud in mnenj. Problemi v delovanju lokalnih partnerstev pa so predvsem premajhna angažiranost in pripravljenost za sodelovanje tako s strani javnosti kot občine, ki s časom in trajanjem postopka še upada. Predvsem predstavniki prebivalcev opozarjajo tudi, da njihove pobude večkrat ostajajo brez ustreznega odziva. Kot pomemben dosežek delovanja lokalnega partnerstva je bila izpostavljena sprememba Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta.

Ker naj bi obstoječi lokalni partnerstvi Brežice in Krško v dosedanji obliki delovali le do potrditve predloga državnega prostorskega načrta v eni izmed občin, se v tem času že zastavlja tudi vprašanje, kako naprej. Ohraniti dve partnerstvi ali oblikovati eno skupno? Na ravni občine ali regije? Ob številnih izraženih pogledih je bila razprava sklenjena z mislijo, da je potrebno nadaljevati z delovanjem lokalnih partnerstev, ob predpostavki, da je potreben nadaljnji razmislek vseh deležnikov o namenih in ciljih partnerstva v prihodnje, ne nazadnje tudi o razpoložljivem denarju.

Zanimiva je bila tudi predstavitev predstavnice Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij, kako so določila Aarhuške konvencije prenesena v slovensko zakonodajo. Ugotavlja, da sta pravica do informiranja in pravica do sodelovanja pri pripravi planov in odločanju zadovoljivo preneseni v naš pravni red, manj to velja za pravico dostopa do učinkovitih pravnih sredstev. Posebej je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, kdo je javnost oz. vključena javnost v okoljskih zadevah. V zvezi s tem so bila predstavljena tudi aktualna razmišljanja na to temo v Veliki Britaniji.

Peta, zadnja delavnica tega evropskega projekta bo po načrtih v juniju 2009. Na njej bodo lahko vsi sodelujoči ocenili ustreznost takih oblik sodelovanja, ki omogočajo, da vsi deležniki v procesu na skupnih srečanjih izmenjujejo svoje poglede, hkrati pa tudi iščejo odgovore na probleme, sporočajo iz Agencije za radioaktivne odpadke RS.