ARAO, arhiv DL

##IMAGE-3326026##

Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) v Vrbini v občini Krško je za izdelavo projektne dokumentacije za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) izmed dveh ponudnikov izbrala družbo IBE. Vrednost izbrane ponudbe znaša 4,94 milijona evrov, dela pa se bodo izvajala predvidoma dve leti in pol.

Kot so danes sporočili iz ARAO, bodo ta dela zajemala izdelavo projektne in druge dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo objekta odlagališča NSRAO ter razvoj zabojnika za odlaganje radioaktivnih odpadkov.

Gradbeno dovoljenje bo namreč predvidoma pridobljeno do 2017, tako da bo sama gradnja potekala od leta 2017 do 2019. Poskusno obratovanje odlagališča je predvideno leta 2020.

"Izbor projektanta je pomemben korak v napredovanju projekta," so poudarili v ARAO in spomnili, da se je prav tako pomemben mejnik v projektu zgodil julija, ko je bil potrjen investicijski program, v katerem so določeni cena in predvideni roki za izgradnjo odlagališča.

Stroški investicije za en silos, torej za slovensko polovico odpadkov, bodo 157,5 milijona evrov po stalnih cenah. Ta zajema stroške do začetka obratovanja, vključno z nadomestili ter z razgradnjo in zapiranjem odlagališča. Stroški 40-letnega obratovanja pa so ocenjeni na 327 milijonov evrov.

V zadnjem času se omenja, da Hrvaška, ki ima s Slovenijo podpisano pogodbo o ureditvi vseh razmerij, ki so povezana z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (Nek), razmišlja o lastnem odlagališču odpadkov. Pogodba državi zavezuje, da se skušata dogovoriti o skupnem odlaganju odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, če pa to ni mogoče, lahko vprašanje rešujeta ločeno.

NSRAO je projektiran tako, da bi lahko sprejel tudi hrvaški del odpadkov, saj bi bilo možno zgraditi dva odlagalna silosa. Če bi se to zgodilo, bi se investicija po navedbah ARAO za obe strani bistveno pocenila. Vrednost bi se namreč povečala na 178,2 milijona evrov po stalnih cenah, državi pa bi prispevali vsaka polovico.

Martin Novšak, direktor krške družbe Gen energija, ki upravlja s slovensko polovico Neka, je o možnosti, da bi hrvaška stran sama poskrbela za odlagališče povedal, da je po njegovem vedenju ta resda izdelala nekaj študij na papirju, da pa država od vstopa v EU na terenu ni naredila ničesar.

O tem, ali ima Hrvaška dejansko rešitev resnično na dlani, pa se bo treba, kot je še pred dnevi povedal za STA, pogovarjati. Menil je, bi namreč morala Hrvaška za izgradnjo svojega odlagališča že izbrati mesto, ki bi ga morala potrditi tako lokalna skupnost kot država, a tega še nima.