Zadolževanje doseglo maksimum. Kako naprej?
Skoraj 23 milijonov evrov. Toliko bo konec letošnjega leta znašala skupna zadolžitev krške občine. To pa je hkrati tudi meja, do katere se je omenjena posavska občina še lahko zadolžila, kar pomeni, da zadolževanje v prihodnjih letih ne bo več mogoče. Prav to dejstvo pa je na sinočnji seji razburilo kar nekaj občinskih svetnikov, ki so opozorili, da je s tem onemogočen tudi nadaljnji razvoj doslej najbogatejše posavske občine.
Za rebalans proračuna za leto 2011 je glasovalo 18 od 29 na seji prisotnih svetnikov. Eden je bil proti, ostali pa so se pri glasovanju vzdržali.
"Glavna skrb, ki se mi ob tem poraja, je, kaj se bo z občino Krško zgodilo v prihodnosti. Pravkar smo namreč ostali brez možnosti najemanja novih kreditov, brez evropskih sredstev, kar se tiče kapitalskih prihodkov pa je nepremičninski trg tako ali tako zamašen. Čudežne rešitve še dolgo ni moč pričakovati," je bil kritičen Primož Novak iz SDS-a.
Podobnega mnenja je bil tudi Ivan Urbanč iz Neodvisne liste novih idej za razvoj občine Krško - ROK, ki je odgovornim v občinski upravi predlagal čim prejšnjo revizijo vseh investicij. Tistih, ki so v teku, in ostalih, k zaenkrat žive le na papirju.
Prvi korak je bil v bistvu že storjen s sinočnjim sprejetjem rebalansa proračuna za letošnje leto, ki se iz dobrih 49 zmanjšuje na nekaj več kot 41 milijonov evrov. Razlika v višini 8 milijonov evrov pa bo šla predvsem na račun zmanjšanja investicij. Med drugim bodo tako v Krškem manj denarja namenili novi knjižnici, za katero še vedno niso odkupili vseh potrebnih zemljišč, brestaniškemu bazenu, tamkajšnjemu vrtcu, obnovi Mencingerjeve hiše in projektu komasacije Krškega polja.
Na očitke nekaterih svetnikov o prevelikem zadolževanju občine se je na koncu odzval tudi krški župan Franc Bogovič. Trenutna finančna situacija je tako po njegovih besedah predvsem posledica zagotavljanja pogojev za obe fakulteti, urejanja in opremljanja poslovnih con v občini ter nakupa podjetja Rudar Senovo, piko na i doseženi maksimalni zadolženosti pa so dodali še nerealizirani več deset milijonov evrov vredni protokoli, ki jih je občina z državo podpisala ob umeščanju odlagališča nizko - in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na njenem območju.
Več pa v četrtkovem Dolenjskem listu.
