Damjana Nemeš

S postnim časom, ki se začne na pepelnično sredo in traja do večerne maše na veliki četrtek, se začenjajo priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Kot zavedni in verni kristjani se na ta praznik s spoštovanjem pripravljajo tudi Lutar-Sukičevi iz Martinja, ki smo jih obiskali v dneh pred cvetno nedeljo oziroma dober teden pred veliko nočjo. Še pred prihodom na dvorišče nas je ob cesti pozdravil velik križ, posvečen mladim fantom, padlim v prvi svetovni vojni. Njihovi sorodniki, ki so se v tistem času odselili v Ameriko, so po smrti fantov zbrali denar za postavitev križa, nam je ob prihodu v hišo pripovedoval gospodar Jože Sukič, ki s preostalimi člani družine ter sosedi križ vzdržuje. V času priprav na veliko noč ga tudi okrasijo. »V soboto pred cvetno nedeljo, ko tudi doma za vsakega člana družine pripravimo manjši šopek, ki ga nato nesemo k nedeljski sveti maši, sami ali s sosedi spletemo veliko butaro in jo postavimo ob križu. Na veliko soboto ga okrasimo še z venci,« pripoveduje Danica Lutar, Jožetova hčerka.

Osebni arhiv

Velikonočne priprave se pri njih začnejo s spovedjo. Tokrat so se je pred dobrim tednom v domači cerkvi v Gornjih Petrovcih udeležili vsi člani družine – poleg omenjenih še gospodarica Slavica, Jože mlajši, pa Boštjan, Daničin mož, ter njuni trije otroci, Anamari, Anja in Anej. Nato sledi cvetna nedelja, ko se pred mašo ob lepem vremenu s parkirišča v procesiji sprehodijo do cerkve in prisostvujejo sveti maši, po prihodu domov pa blagoslovljeno cvetje in zelenje obesijo na tram na podstrešju. »Gre za staro navado. Včasih so ljudje ob močnem grmenju in nevihti ta šopek vrgli na dvorišče ali v peč, na veliko noč pa so ga nesli tudi na njive, posejane s pšenico, kjer so nato molili. To je bilo predvsem za blagoslov in prošnja za dobro letino, pa tudi, da ne bi prišlo do vremenskih neprilik. Tega več ne delamo, saj niti več ne sejemo,« pove gospodar. 

Nekaj starega in nekaj novega

V tednu pred veliko nočjo so poleg duhovnih priprav potrebne tudi druge, lahko bi rekli bolj posvetne. Obvezno se v teh dneh generalno očisti hiša, v velikem tednu pa od srede ne delajo več na zemlji ali s traktorjem. Če jim le čas in obveznosti to dopuščajo, se vsak dan velikega tridnevja odpravijo v cerkev. »Ko smo bili mlajši, smo na veliko soboto vedno kurili kres. Zbrali smo se vsi sosedje, moški so pripravili vse za kres, ženske so kaj skuhale in spekle, nato smo se družili. Zbralo se nas je tudi po sto, otroci smo pri tem res uživali. Žal sedaj tudi tega ni več,« pripomni Danica.

Na veliki petek v družini barvajo pisanice. To delajo na tradicionalen način, s čebulnimi olupki in travo, vsak pri tem prispeva svojo malenkost – eni nabirajo travo, drugi zbirajo čebulne olupke, tretji zavijajo jajca. Prav tako v petek spečejo orehovo ali makovo potico ter pripravljajo druga jedila za blagoslov, h kateremu gredo v soboto dopoldan v bližnjo kapelico. »Takrat vzamemo s sabo manjšo pozornost za otroke sorodnikov in prijateljev. V vrečko damo nekaj sladkarij pa pisanico, otroci pa si to tam razdelijo.«

Damjana Nemeš

Na veliko noč se še pred sveto mašo zberejo vsi člani družine za mizo, zmolijo in opravijo zajtrk. »Ob praznikih, kot sta velika noč in božič, se res zberemo vsi člani družine in skupaj opravimo zajtrk, to nam res veliko pomeni,« pove Slavica. Ko zajtrk opravijo, drobtin od kruha in jajčnih lupin ne zavržejo, temveč jih skupaj s papirjem, ki so ga predhodno položili na mizo, zakurijo v peči, saj gre za blagoslovljene ostanke, pove Jože starejši. Otroci v vmesnem času okrog hiše iščejo pisanice, ki jim jih je skril zajček, kar so, kot je povedala Danica, uvedli z rojstvom otrok, nato pa se družno odpravijo k sveti maši.

»V današnjem času, ko vse poteka tako hitro in je, kamor koli pogledaš, veliko slabega, najdemo v teh praznikih res neko upanje, nekaj pozitivnega, nekaj, kar nam je v oporo. Vse te priprave za nas niso le obveza, ampak osebno zadovoljstvo,« pove Danica, najstarejša hčerka Anamari pa še doda, da na tak način preživijo več časa skupaj kot družina in se res posvetijo drug drugemu.