Vestnik
© 2025 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Čas pustnih šem in norčij: Statistika ob pustovanju v Sloveniji


Vestnik.si
4. 3. 2025, 06.50
Posodobljeno
07:21
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Pust je čas, ki ga spremljajo maske, kostumi in praznično vzdušje, vendar pa se za temi tradicijami skriva tudi nekaj zanimivih statističnih podatkov. Statistični urad Republike Slovenije je ob tej priložnosti pripravil podatke, ki ponujajo vpogled v pustovanje skozi številke.

Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.

Pustne šeme in trgovina s prazničnimi izdelki

Za pust so značilni različni kostumi in maske, ki so sestavni del praznovanja. Lani je Slovenija uvozila praznične, karnevalske in druge podobne izdelke za razvedrilo v vrednosti 12,2 milijona EUR, medtem ko smo jih izvozili za nekaj več kot 4,2 milijona EUR. Najpomembnejša trgovinska partnerica za tovrstne izdelke je bila Italija, ki je predstavljala kar 29 % celotnega uvoza in 26 % izvoza tovrstnih izdelkov.

Aleš Cipot
Fotografija je simbolična.

Kurenti – zaščitniki pomladi

Med najbolj prepoznavnimi pustnimi liki v Sloveniji so kurenti, ki simbolično odganjajo zimo in kličejo pomlad. Po ljudskem izročilu se v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje, stari od 15 do 34 let. Lani je bilo teh med prebivalci Slovenije 210.122, kar predstavlja 23 % vseh moških, starih 15 let ali več. Kurenti so tako pomemben del slovenskega kulturnega izročila in pustnih običajev.

KTD Hudič in ježevka/FB
Fotografija je simbolična.

Krofi – sladki zaščitni znak pustovanja

Pustne sladice, zlasti krofi, so neizogiben del pustovanja. Če bi se odločili za pripravo teh ocvrtih dobrot doma, bi za kilogram džema lani odšteli v povprečju 7,71 EUR, za 10 jajc 2,38 EUR, za liter jedilnega olja 1,55 EUR, za kilogram belega sladkorja 1,45 EUR, za liter polnomastnega mleka 1,12 EUR in za kilogram pšenične moke 0,87 EUR. S temi sestavinami bi tako lahko ustvarili tradicionalne krofe, ki razveselijo vse ljubitelje pustnih sladkarij.

Post – začetek 40-dnevnega obdobja odpovedi

Pustno rajanje pa ne traja večno, saj s pepelnično sredo začne obdobje 40-dnevnega posta, ko se mnogi omejijo pri uživanju hrane, zlasti mesa. V letu 2022 je slovensko gospodinjstvo za sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso porabilo v povprečju 681,58 EUR. Cene mesa so bile januarja 2023 v povprečju za 1,7 % višje kot leto prej. Stopnja samooskrbe z mesom pa je bila predlani v Sloveniji 83 %.



Priimki, povezani s pustom

Med slovenskimi priimki najdemo tudi takšne, ki so neposredno povezani s pustnimi običaji. Na začetku lanskega leta je bilo v Sloveniji 345 oseb s priimkom Pust, 310 s priimkom Kurent, 35 s priimkom Krof in 9 s priimkom Šema. Ti priimki so še ena zanimivost, ki nas povezuje z bogato tradicijo pustovanja.


© 2025 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.