Jure Kljajić

V Mestni občini Murska Sobota se v zadnjih mesecih veliko dogaja. Urejajo se ceste, obnavljajo zgradbe, načrtujejo novi projekti. Pestro je tudi v pisarnah mestne uprave, kjer se pripravlja dokumentacija in snujejo nove zgodbe. O tekočih projektih in načrtovanih investicijah smo se pogovarjali z županom Damjanom Anželjem.

Proračun za leto 2026 je bil v mestnem svetu dokaj gladko sprejet. Priprava je zahtevala veliko prilagajanja. Kako je bilo krmariti med željami po investicijah in zadostitvijo zakonskih potreb?

»V celotnem mandatu smo proračun sprejemali z veliko odgovornostjo, za kar se zahvaljujem mestnim svetnikom in sodelavcem občinske uprave. Vedno smo želeli projekte in finančno stanje pokazati transparentno. Moje vodilo je bilo, da je proračun dokaj realen, da ga ne napihujemo, saj se navadno med letom zgodijo dogodki, ki lahko situacijo spremenijo. Pripravljali smo ga že veliko prej, je pa bilo na koncu res videti, da je bil sprejet gladko. Prav zato, ker smo opravili več razgovorov s svetniškimi skupinami.

Jure Kljajić

Vedno je tako, da je želj veliko več kot danih možnosti. Če ponazorim, pri 30-milijonskem proračunu gre skoraj polovica sredstev za zakonske naloge. Na to nimamo vpliva, smo pa kljub temu zagotovili še deset milijonov investicijskih sredstev. Nekateri projekti so že v teku, nekateri se bodo v tem letu še začeli. Približno trije milijoni so namenjeni nezakonskim nalogam, ki jih občini sicer ni treba opravljati, a so pomembne za občane. Na primer sofinanciranje javnih del, mestnega avtobusa, programov športa, sociale ... Moram pa povedati, da je ta sredstva vse težje zagotavljati. Ne smemo pozabiti na primestna naselja, ki imajo tudi svoje potrebe, da ne zaostajajo, ampak sledijo razvoju.

Na začetku mandata so me počakale tudi številne obljube iz preteklosti. Mislim, da če je bilo ljudem nekaj obljubljeno in določeno kot prioriteta, je prav, da se to tudi izvede. Je pa res, da vsi vidimo le končni cilj, torej novo cesto ali zgradbo, je pa treba pred tem opraviti veliko drugega dela, da se projekt lahko začne in naposled tudi konča.«

Filip Ficko

Eden od projektov, ki se izvajajo, je obnova delavskega doma. Kdaj je predviden konec?

»Gradbena dela se bodo končala do 31. avgusta letos, zaključek celotnega projekta, tudi pridobitev uporabnega dovoljenja, pa je predviden do konca leta. Delavski dom je zgradba kulturne dediščine, ena bolj prepoznavnih v občini, v kateri delujeta občinska uprava in upravna enota. Na začetku ni bila zgrajena za ta namen, na drugi strani pa več desetletij ni bila deležna večjih finančnih vložkov, razen sprotnega vzdrževanja.

Pomembno je poudariti, da se zgradba s prizidkom tudi funkcionalno prilagaja invalidom in starejšim. Vgrajeno bo dvigalo, ki je po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov pogoj, saj morajo biti vse javne zgradbe prilagojene gibalno oviranim. Projekt je bil dolgo v načrtovanju, vendar je bilo treba zanj zagotoviti sredstva, zato je tudi pomembno, da smo prejeli stoodstotni delež upravičenih stroškov iz celostnih teritorialnih naložb.«

Filip Ficko

Omenili ste upravno enoto, ministrstvo za javno upravo na nedavnem razpisu ni našlo nepremičnine za nov upravni center.

»Upravni center je tudi naša želja. Smo eno redkih regijskih središč, tudi mestnih občin, ki ga nima, zato se lahko upravičeno vprašamo o enakopravnosti občanov. Naj spomnim, da je do ideje o upravnem centru prišlo že leta 2009, ko sem bil še sam zaposlen na upravni enoti. Potem se je zgodila recesija, projekt je bil postavljen v drugi plan, ampak potem je bilo po državi zgrajenih kar nekaj upravnih centrov. Razpis je bil zahteven, zato me ne preseneča, da ni prišla nobena vloga. Smo pa ministrstvu poslali dopis, da bomo aktivno pomagali pri umeščanju v prostor, saj je naša želja, da upravni center ostane v mestnem središču.«

Jure Kljajić

Dober milijon in pol boste namenili obnovi in vzdrževanju lokalnih cest. Minula zima je načela marsikatero cesto in nedavno ste izbrali izvajalca za obnovo Polaničeve ceste, ki se bo v kratkem obnovila. Kaj pa je novega glede tretje faze obnove Noršinske ulice in Markišavske ulice?

»Polaničeva cesta je, dokler ni obvoznice, spontano postala neke vrste obvoznica. Zgrajena je bila kot obvozna cesta v času gradnje pomurske avtoceste, vendar žal ni bila nikoli narejena za dolgotrajnejšo uporabo. Zima je res pustila velike posledice. Pristopili smo k sanaciji, zavedamo pa se tudi, da bi bilo najbolje urediti celo cesto, ampak sredstev trenutno ni.

Pri projektu Noršinske ulice sta dve fazi končani, tretja pa v letošnjem proračunu ni zajeta, ker ni zagotovljenih sredstev. Prvi in drugi sklop nas je stal 1,6 milijona in ocenjujemo, da bi nas del do Noršinec stal še skoraj toliko. Okoli 900 tisoč evrov bo morala zagotoviti občina, 600 tisoč pa bi lahko pridobili sofinancerskih sredstev. Trudimo se najti vire, čeprav bi lahko rekli, da je to že skoraj regijski projekt, a je v celoti na plečih mestne občine.

Jure Kljajić

Pri projektu Markišavske ceste pa potekajo odkupi zemljišč. Prej ko država in občani pridejo skupaj, prej se bo lahko rekonstrukcija začela. Če se pri odkupih zemljišč kdo ne bo strinjal s ceno, bodo sledile razlastitve in postopek se spet lahko zavleče. Pri nas je žal tako, da je vse dobro, dokler kaj ne gre po naše. Včasih preveč egoistično gledamo na kako stvar, v skupnosti pa se pričakuje, da se gleda skupna korist. Jaz upam, da se bodo stvari do konca leta premaknile, od vlade, katera koli že bo, pa pričakujem, da se projekti ne bodo prelagali.«

Ne moremo mimo izdanega gradbenega dovoljenja za vzhodno soboško obvoznico. Verjetno si boste prav v MOMS najbolj oddahnili, ko bo projekt končno pod streho?

»Oddahnil si bom, ko bom videl strojno mehanizacijo in se bodo dela začela. Prav tako takrat, ko se bo začela graditi še zahodna obvoznica. Kajti ko ni obvoznic, so s prometom obremenjena primestna naselja. Projekt traja predolgo, tudi zaradi sebeborskega zadrževalnika, ki je pogoj za sočasno gradnjo, odločevalci pa predolgo iščejo rešitve.«

Jure Kljajić

V dogovor za razvoj regij je bil uvrščen projekt tehnološkega kompetenčnega parka Soboško jezero, za katerega bo mestna občina namenila dobrih 800 tisoč evrov. Kako daleč je projekt?

»To je projekt z začetka mojega županovanja, za katerega smo si zelo prizadevali. V začetku je bil zastavljen širše, s t. i. talent centrom, ki pa je bil zaradi prevelike skupne vrednosti investicije prestavljen v prihodnost. Naš tehnološki park je prerasel svoje potrebe, zato je ta projekt res pomemben, prav tako regiji primanjkujejo visokotehnološke dejavnosti. Podprlo ga je tudi gospodarstvo. Prepričani smo, da lahko projekt izvedemo s šestimi milijoni evrov. Trenutno smo pri arhitekturnem natečaju. Ker ni prišla nobena prijava, se odločamo, kako naprej.

Mislim, da bomo do konca leta uspešni s projektiranjem, v naslednjih šestih mesecih pa bi radi pridobili gradbeno dovoljenje. Projekt bi regiji prinesel marsikaj pozitivnega. K nam je prišel Inštitut Jožef Stefan, h kateremu je bil pripojen ZIS. Če zagotovimo ustrezne razmere, se lahko nadejamo, da se bo mladi kader tudi v primeru ustreznih delovnih mest vračal.«

Jure Kljajić

Izpostaviva še, da je bil objavljen poziv za izbiro izvajalca kolesarske steze med Bakovci in Dokležovjem. Kdaj se pričakuje izvedba, ki bo trajala dve leti, in kakšne so podrobnosti?

»Izvedba bo letos in prihodnje leto. Rok za oddajo ponudb je 4. maj in upamo, da bomo dobili korektne ponudbe, ker v današnjem času cene kar poskakujejo. Prva faza projekta obsega gradnjo kolesarske steze v dolžini 952 metrov na območju naselja Bakovci, druga pa preostali del trase in ureditev mostu. Celotna trasa bo ob obstoječi lokalni cesti. Na območju polj bo steza širša, trimetrska in dvosmerna, od vozišča bo ločena približno meter in pol z zelenim pasom. Na odseku, kjer so stanovanjske hiše, bo pozidava ožja, okoli 2,5 metra, od ceste pa bo ločena z robnikom zaradi varnosti. Največje breme je most čez kanal, dolg bo 28 metrov.

Na nekaterih odsekih je predvidena tudi sanacija ceste, vključno s premikom osi in razširitvijo vozišča. Ob novi kolesarski stezi bo urejena javna razsvetljava, tudi križišče v Bakovcih bo deležno sprememb za večjo varnost. Vključevanje s stranskih cest bo urejeno pravokotno, s čimer se bo zmanjšala hitrost in povečala preglednost. Skupna vrednost je 1,4 milijona, v letošnjem proračunu pa bomo zanj namenili 678 tisoč evrov. Dodati velja še to, da v nadaljevanju načrtujemo povezavo kolesarske steze s Krogom. Ko nekaj načrtujemo, razmišljamo tudi za naprej.«

Jure Kljajić

Verjetno ste zadovoljni, da se v Slovenski ulici odpirajo novi lokali, kmalu naj bi zaživele še nekatere storitve. Ste z oživitvijo mestnega središča povsem zadovoljni?

»Vsaka prenova zahteva čas, da v popolnosti zaživi. Tudi tu je bil potreben, sedaj pa z zadovoljstvom spremljam, sploh v toplejših mesecih, da so terase polne. Ko se bodo napolnili Zeleni dvori, ko bo stekla gradnja poslovno-stanovanjske soseske na območju nekdanjega Potrošnika, bo še bolje. Z družbo, ki je postala lastnik parkirišča, smo opravili že več sestankov, pripravlja se OPPN in prizadevamo si, da bi ga v drugi polovici leta dali v javno razgrnitev. So pa to projekti, ki segajo čez mandat.«

Načrtujete v mestni občini še kakšne nove stanovanjske projekte?

»Pridobili smo tudi investitorja, ki bo zgradil nov stanovanjski blok na območju križanja Slomškove in Stare ulice. Aktivnosti že potekajo, na prihodnji seji bomo verjetno že obravnavali dokument, da bo lahko investitor čim prej pristopil k pridobitvi gradbenega dovoljenja. Zatrjuje namreč, da bo takoj, ko ga dobi, začel gradnjo, medtem ko je vsa zemljišča že pridobil.

Jure Kljajić

Lotili se boste tudi obnove mestnega parka, ki naj bi prinesla celovito revitalizacijo osrednje zelene površine v mestu. Park je v varstvenem režimu kulturne dediščine, zato je treba sodelovati z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pričakujete veliko prilagajanja njihovim zahtevam?

»Lahko povem, da smo že vse dorekli. Z zavodom imamo po nekaterih začetnih težavah dobro vzpostavljeno sodelovanje. Pri dilemi o postavitvi drsališča smo se z njimi srečali na naši občini v širši zasedbi in ta srečanja sedaj ohranjamo. Imeli smo jih tudi letos, saj le tako lahko pridemo do skupnih rešitev. Pohvalili so nas za obnovo delavskega doma, ko so videli, da smo upoštevali vse smernice in zahteve, da dom ohranja prvotni videz z lepšo podobo.

Glede projekta čakamo še potrditev ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, da lahko sledi podpis pogodbe o financiranju. Projekt je vreden 1,5 milijona evrov, sofinanciranje bo stoodstotno.«

V zadnjem času je bilo v mestnem parku precej nezadovoljstva zaradi vran. Mestna občina je na ministrstvo za naravne vire in prostor lani dala vlogo za urgentno reševanje problematike. Ste dobili dovoljenje za odvzem določenega števila vran iz narave?

»Žal ne. Vsi pristojni se sklicujejo na ozaveščanje in mehke ukrepe. Dovoljeno je preganjanje vran s sokoli, primernega izvajalca smo že našli in verjetno bomo ta ukrep tudi uvedli. Odvzem iz narave pa ni dovoljen, saj mestni park ni lovsko območje.

Filip Ficko

Problematika je res velika. Pristojne sem prepričeval, da je park v prvi vrsti namenjen ljudem. Seveda tudi živalim, a ker je vrana postala tako dominantna, opažamo, da izginjajo druge živali. Bom pa na tem mestu povedal še to, čeprav komu ne bo všeč, da je bilo večkrat opaženo, da ljudje vrane hranijo, kar jim povzroča ugodje. S tem tudi sami prispevamo k temu, da problematike ne rešujemo, ampak jo še povečujemo. Neki ukrepi bodo vsekakor izvedeni, da se populacija zmanjša, ker vsako leto opažamo več gnezd. Tudi odgovorne sem povabil, da si stanje ogledajo v živo, vendar še niso prišli.«

Dotaknimo se še stečaja RIS Dvorec Rakičan. Občina od nekdanjega direktorja Roberta Celca zahteva 137 tisočakov odškodnine. Je v postopkih kaj novega?

»Mestna občina vztraja pri svoji tožbi in trdno stoji za svojim stališčem. Nepravilnosti so bile ugotovljene, poravnava ni opcija. V letošnjem proračunu smo zagotovili kar nekaj sredstev za urejanje okolice dvorca ter boljše delovanje konjeniškega centra. Prostore poskušamo dati nekaterim zainteresiranim uporabnikom v najem, toda vedno je težava premično premoženje, okoli katerega tudi teče tožba. Za vse, kar je bilo kupljenega s sredstvi proračuna, dokazujemo, da je naša last in ne more biti del stečajnega postopka. Sodišče o tem še ni sprejelo dokončne odločitve, si pa želimo, da se stečaj čim prej konča.

Gradu želimo dati neko novo vsebino, saj je pomembna občinska vrednost. V poletnih mesecih prihaja veliko ljudi in potencial je. Ali bo to nov javni zavod ali kakšna druga rešitev, še težko govorim, lahko pa povem, da imamo kar nekaj idej.«

Ris Rakičan

Veliko ste vlagali tudi v izboljšanje razmer za športno dejavnost.

»Res je, ogromno smo v tem mandatu vložili v športno infrastrukturo. Zamenjali smo luči v telovadnici prve in tretje osnovne šole, na prvi je bil zamenjan parket, uredilo se je igrišče Gorana Dragića, pumptrack steza, atletska steza, vzpostavili smo kajak-kanu stezo na Soboškem jezeru. Milijon in pol je šel za dograditev tribun na mestnem stadionu in še bi lahko našteval. V letošnjem proračunu bodo šli za šport trije milijoni, kar je ogromno. Ne pozabimo pa še na Partizan, za obnovo katerega bomo upravičeni do 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Končne kljukice projekt sicer še nima, je pa načrtovano, da se izvedba začne v drugi polovici letošnjega leta, v prihodnjem pa se konča.«

Bliža se poletje, ko je v mestu vedno veliko dogajanja. Kaj občanom in turistom z javnimi zavodi obljubljate letos?

»Naši javni zavodi že pripravljajo pestre poletne vsebine. Program Soboških dnevov in Soboškega poletja bo zanimiv, izvedena bo tudi Operna noč. Zvrstilo se bo kar nekaj dogodkov v zasebni iniciativi, kar si tudi želimo, saj se mora javni del dopolnjevati s komercialnim. Lahko obljubim, da bo vsak našel kaj zase.«

Jure Kljajić

Približujejo se lokalne volitve. Iz vaših predhodnih odgovorov bi lahko sklepali, da se boste potegovali za nov mandat.

»Sprejel sem odločitev, da. V prvih štirih letih je bilo storjenega veliko, v teku pa je še kar nekaj projektov in jih je treba dokončati. Nekaj stvari smo se naučili, pripravili pa smo tudi večje zgodbe, ki bodo sledile v naslednjih letih. Nedokončani projekti na infrastrukturnem in gospodarskem področju so motivacija za prihodnje delo.

Prihajajo zgodbe, ki bodo zaznamovale našo občino in jo tudi delno spremenile. Štiri leta so minila hitro, izzivov je bilo veliko, ves čas pa smo pripravljali še stvari za naprej. Omenili smo že soboško obvoznico, Markišavsko cesto, stanovanjsko gradnjo, v Murski Soboti si želimo novega gasilskega doma, ureditve ulic, širitve gospodarskih con, obeta se ureditev območja ABC Pomurke, treba je sprejeti prostorske akte za širitve primestnih naselij ... Svoje obljube želim izpolniti, ob njih pa še kakšne druge projekte.« 

Jure Kljajić

Naročnik oglasa: Mestna občina Murska Sobota