Boštjan Rous

Predlog novele zakona o praznikih, ki predvideva preimenovanje praznika 17. avgusta v priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je dobil pozitivno mnenje pristojnega odbora državnega sveta. Spremembi pa odkrito nasprotuje Jožef Horvat iz vrst Nove Slovenije, ki je bil leta 2005 z drugimi pomurskimi poslanci med pobudniki vzpostavitve obstoječega praznika.

· Novice

Poslanci bi preimenovali prekmurski praznik. Pobudo dal Milan Kučan

Pomisleke, ali je preimenovanje potrebno, ima tudi poslanec Tine Novak iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki jo sestavljajo člani Demokratov Anžeta Logarja. Državni zbor bo obravnavo novele zakona začel na seji pristojnega odbora 14. januarja prihodnje leto. Če bo novela potrjena, o čemer ne gre dvomiti, sodeč po predhodnem pozitivnem mnenju ne bo doživela veta državnega sveta, kot se je to zgodilo v primeru praznika priključitve Primorske. Kljub temu je že sedaj jasno, da bo politična razprava vsaj deloma napeta.

Rok Šavel

»Pranje imena«

Horvat je nad predlogom izrazito razočaran. Spominja, da je bil leta 2005 amandma takratnih pomurskih poslancev, ki je praznik formalno uzakonil, sprejet soglasno, brez glasu proti. »Že 20 let poenoteno in nerazdeljeni praznujemo. Celo pokojna poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec ni glasovala proti. Zdaj ne bo tako. Če sprejemamo državne praznike razdeljeni, to niso državni prazniki,« je prepričan dolgoletni pomurski poslanec. Ob tem meni, da je uporaba pojma priključitev zgodovinsko sporna.

»Če bi imeli narodni buditelji tedaj ozemeljske težnje, kar ta beseda pomeni, bi jih njihov šef, madžarski škof, sankcioniral. Jožef Klekl je vedno poudarjal ljubezen do domovine in maternega jezika, nikoli pa vprašanja ozemlja,« utemeljuje Horvat. Po njegovem mnenju ni nobene potrebe po spremembi, meni, da gre za željo po zaslugah in po tem, da si »nekdo iz Prekmurja s tem preimenovanjem sedaj opere ime«. Kot dodaja, bi bil sam veliko raje priča kakšnemu zakonu o razvojni podpori pomurski regiji. »Toda to očitno koalicije ne zanima, zanima jo le nova delitev naroda,« kritično podčrta.

Vanesa Jaušovec

Sprememba vključujoča

Predlog pa odločno zagovarja Dejan Süč, ki je s poslanskima kolegoma Damijanom Bezjakom Zrimom in Natašo Sukič med prvimi podpisniki zakonske novele. Po njegovih besedah je sprememba zgodovinsko utemeljena, predvsem pa vključujoča, saj današnje poimenovanje izpušča skupnosti, ki so na tem ozemlju živele skozi zgodovino. »Stojim za predlogom, tako politično, strokovno kot zgodovinsko. Prazniki morajo povezovati. To ni praznik posameznika, ampak praznik vseh državljanov,« zatrjuje pomurski poslanec iz vrst vladajoče Svobode.

Že v razpravi v državnem svetu je Süč večkrat poudaril, da mora poimenovanje praznika izražati večkulturno zgodovino regije. »Na tem območju so nekoč, tako kot danes, živeli tudi Madžari, Judje, Nemci in Romi. Samo poimenovanje praznika, kot je, izpušča pomemben del te zgodovinske resničnosti. To si zasluži korekcijo,« je utemeljil.

Matija Sušnik/Državni zbor

Na Horvatove kritike o zanemarjenosti razvojnih tem pa odgovarja, da se v Pomurju, zlasti na lendavskem območju, dogaja največ investicij po osamosvojitvi. »V Pomurju se marsikaj dela. V lendavskem okraju se verjetno še nikoli od osamosvojitve ni izvajalo toliko investicij. Prav pa je, da ob tem ne pozabimo tudi na družbene teme. Želel bi si, da prepoznamo dobre stvari in ne zaničujemo regije, saj tudi sami s pozitivnim odnosom krepimo njeno privlačnost,« tukaj živečim polaga na dušo Süč.