Jure Zauneker

Pisal se je 2. november 1965, ura je odbila 19., ko se je na prvi pevski vaji v Ljutomeru zbralo osem mož. Umetniškemu vodji Ivanu Vrbančiču so se pridružili Miro Steržaj, Božo Mlinarič, Ljubo Oražem, Oton Žunec, Franček Osterc, Mirko Prelog in Slavko Janc. Takrat je bil ustanovljen Ljutomerski oktet, ki to leto praznuje šestdeset let delovanja. V letih in desetletjih od ustanovitve so pevci dokazovali pevsko kvaliteto, širili prepoznavnost zasedbe in tkali bogato kulturno dediščino. »Od vsega začetka je bilo to trdo delo,« je za publikacijo ob zlatem jubileju pred desetimi leti povedal Vrbančič, ki je bil član zasedbe sedem let, sedanji organizacijski vodja Tihomir Babič pa pravi, da vsak jubilej priča, kako sestav pomembno gradi lokalno okolje in njegovo kulturo.

Osebni arhiv

Sestava okteta se je praviloma spreminjala na petnajst let. V šestdesetletni zgodovini je oktet doživel tri temeljite in dve manjši prenovi zasedbe, skupno pa je v oktetu pelo 45 pevcev. Kdo vse so bili člani? Če naštejemo najbolj vidne, so to Oton Žunec, Ljubo Oražem, Slavko Janc, Franc Osterc, Božo Mlinarič, Ivan Vrbančič, Stanko Sever, Ciril, Blaž in Marijan Zanjkovič, Boris Filipič, Branko Fifnja, Franc Jureš, Harry Steržaj, Jože Dunaj, Anton Marinič, Miro Steržaj, Mirko Prelog, Tihomir Babič, Peter Beznec, Dejan Kolarič, Bojan Ferenc, Dušan Prelog, Evgen Bibianko, Aljoša Žnidarič, Marko Jureš, Igor Golob, Matjaž Zemljič, Božidar Štiberc, Simon Maroša, Sebastjan Caf.

Osebni arhiv

Zadnja večja prenova se je zgodila leta 2010. Takrat je znani profesor na Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer Mirko Prelog, ki je bil član okteta kar 45 let, od tega je 38 let opravljal funkcijo umetniškega vodje, sklenil aktivno udejstvovanje. Glavni pobudnik prenove je bil poleg Babiča še en član, Peter Beznec. A zaradi odhoda Preloga je bil čas tudi za iskanje novega umetniškega vodje. Sogovornik je priznal, da so si potihoma želeli Vita Žerdina, ki je bil takrat pred diplomo, danes pa vodi komorni zbor Orfej in oktet Arion. Do dogovora zaradi drugih obveznosti ni prišlo, je pa vodstveno palico prevzel Mirkov sin Dušan. »Takrat nam je obljubil samo za eno pevsko sezono, danes pa smo skupaj že 16 pevskih sezon. Ima zelo lepo interpretacijsko noto, lepo zna speljati fraze in veselimo se tudi prihodnjih skupnih sezon,« Babič subtilno nagovarja umetniškega vodjo.

V celotni zgodovini Ljutomerskega okteta je še en član, ki je v zasedbi vztrajal 45 let. To je Miro Steržaj. S preostalimi nekdanjimi člani aktualna sestava še goji dobre odnose. »Prvi umetniški vodja je bil pred dnevi star 91 let in smo ga tudi obiskali. Je izjemen pedagog in profesor,« poudari Babič, ki je dodal, da je na mariborski pedagoški fakulteti vodil tudi glasbeni oddelek. Oktobra so imeli tudi srečanje s še živečimi preteklimi člani.

Ines Baler

Pester repertoar

V preteklih 60 letih so se naučili nekaj sto zborovskih skladb, nastopili na prenekaterih odrih in z ubranimi glasovi navdušili na tisoče poslušalcev. Kot poudarjajo, so vseskozi iskali lepoto v pesmi in njenem sporočilu. Njihov repertoar je bil različen, zajemal je in še zajema klasične skladbe za oktete, podoknice, napitnice, šaljivke, pa tudi kakšna sodobna pesem seveda ni manjkala.

Vsak član v svojih mislih hrani nešteto spominov, nastopov, anekdot in lepih občutkov. Redno so jih zbirali in marsikatere zapisali v publikacijah, ki so jih izdajali ob preteklih jubilejih. In kakšen je Babičev prvi spomin na Ljutomerski oktet? »Star sem bil šest ali sedem let, ko sva bila z očetom na komemoraciji v Ljutomeru pred spomenikom padlim borcem. Peli so Bodi zdrava domovina in me prevzeli. Sam sem pel že v vrtcu in v šoli v zborih ter si tudi zadal cilj, da bom nekoč pel v nekem oktetu,« je odgovoril.

Osebni arhiv

Mirko Prelog, ki je bil njihov družinski prijatelj, ga je vseskozi spremljal med solo kariero in ga nekoč v vinogradu vprašal, ali bi bil pripravljen priti na avdicijo za petje v oktetu, ki ga želijo prenoviti. »Avdicija leta 2005 je bila bistveno drugačna, kot so danes. V mapi mi je prinesel 72 pesmi in imel sem tri tedne časa, da se jih naučim. Nato sem prišel k njemu za klavir, poljubno je izbral note in moral sem zapeti iztočnico,« je opisal in dodal, da so bile priprave kar naporne. Toda z oktetom se je dogovoril za sodelovanje in leta 2007 postal njihov stalni član. Prvo vajo z njimi je opravil 24. oktobra.

Osebni arhiv

V sedanji postavi prvi tenor pojeta Matjaž Zemljič in Dejan Kolarič, drugi tenor Babič in Igor Golob, baritonisti so Marko Jureš, Božidar Štiberc, Dušan Prelog, basisti pa Peter Beznec, Simon Maroša in Sebastjan Caf. Pred nekaj leti se je zasedba malo pomladila, večina pa jih je še iz obdobja 2005–2007. Najmlajši člani so stari od 25 let dalje, najstarejši – Prelog – pa jih ima 58. Starejši člani na mlajše prenašajo izkušnje, tudi marsikatere hudomušne pesmi ali zgodbice. »Večina se nas je od prejšnjih pevcev naučila kakšnih navihanih šal ali pevskih fint. Z vsemi pa smo dobri prijatelji, med seboj smo povezani in skrbimo, da se tudi na ta način še danes sliši glas starejših pevcev.«

Gostovali v Kanadi

Ljutomerski oktet je šestdeset let delovanja nedavno zaznamoval z jubilejnim koncertom v tamkajšnjem domu kulture. To je bil poklon vsem, ki so soustvarjali njihovo zgodbo – pevcem, poslušalcem, podpornikom in donatorjem, so poudarili. Z nekaterimi točkami so se spomnili začetkov delovanja. Prva pesem, ki so jo leta 1965 zapeli prvi člani, je bila Pelin roža Cvetka Golarja in tudi na koncertu je dobila posebno mesto. »Eden prvih nastopov okteta se je zgodil 20. novembra 1965 ob 11. uri na ljutomerskem pokopališču, kjer je bila pogrebna slovesnost za Cvetka Golarja,« je pojasnil sogovornik.

Jure Zauneker

Sicer pa je bil program prerez njihovega znanja, na odru so kot gostje zapeli člani komornega zbora Orfej. Dogodek je popestrila tudi Kreslinova Od višine se zvrti, kajti Beznec, ki je bil tudi ustanovni član zasedbe Posodi mi jurja, je veliko sodeloval z Vladom in na to jih vežejo posebni spomini. Avtor aranžmaja za njihovo izvedbo pa je bil Prelog, saj skladba za štiriglasno moško petje doslej še ni bila prirejena.

· Kultura

Ljutomerski oktet na gostovanju v Kanadi

V galeriji Anteja Trstenjaka je bila novembra na ogled razstava, na kateri je predstavljena njihova zgodovina, razstavljeni so programski listi, fotografije pevcev ... Jubilejno leto so člani okteta začeli z gostovanjem na Koroškem, obletnico pa so zaznamovali tudi z gostovanjem v Kanadi. Povabila jih je zveza slovenskih kulturnih društev, ki jo vodi Marjan Kolarič, mudili pa so se v Torontu, Hamiltonu in Ottawi.

Osebni arhiv

»Gostovanje prek Atlantskega oceana je bilo nekaj posebnega, prav tako doživeti, kako izseljenci, marsikje že tretja generacija, doživljajo slovensko pesem. Slovenci bi si lahko pri njih v marsičem vzeli zgled, so zelo zavedni in morda cenijo to glasbo bolj kot včasih mi sami,« pravi Babič. Srečali so se tudi s Prekmurci in Prleki, ki so v preteklosti šli s trebuhom za kruhom. Ljutomerski oktet je izvedel marsikaj, izseljenci hranijo stare zapise, se spominjajo obiskov iz Slovenije. Nekaterim so ob poslušanju skladbe tekle tudi solze. Posebej čustveni so bili po besedah organizacijskega vodje okteta ob pesmih Oj, Triglav moj dom, Teče mi vodica, Stezice ... Veseli so bili, da številni izseljenci in njihovi potomci še ohranjajo slovenski jezik.

· Družabno

Foto: Ljutomerski oktet s koncertom zaznamoval visok jubilej

Obiskali so tudi veleposlaništvo v kanadski prestolnici in tam imeli priložnost zapeti v katedrali Notre Dame, ki velja za zelo akustično. »V Slovenijo smo se vrnili z odličnimi spomini,« poudari. Je pa Ljutomerski oktet vseskozi veliko gostoval po svetu. Mudili so se na Češkem v Fulneku, s katerim je pobratena ljutomerska občina, v Užicah v Srbiji, na Dunaju, po Avstriji so imeli tudi turnejo, pa v Zagrebu, Trstu ... Člani okteta že načrtujejo novo daljše gostovanje, predvidoma čez dve leti se bodo opravili v Argentino. Še prej, prihodnje leto, pa želijo na gostovanje po Avstriji. »Tudi posneti si želimo kaj, saj smo v tem sestavu snemali le enkrat, v Kranerjevi kleti v Ljutomeru. Želimo pa posneti tudi koncertni program,« nekaj načrtov razkrije organizacijski vodja, ki pravi, da delujejo zelo projektno, obenem pa dobro sodelujejo z domačo občino in okoliškimi.

Osebni arhiv

Tedenske vaje

Babič pravi, da v slovenskem prostoru oktetov, ki bi neprekinjeno delovali šest desetletij, ni več kot deset. Ljutomerski, ki deluje kot sekcija Kulturno- umetniškega društva Ivana Kaučiča Ljutomer, je aktivnosti ohranil tudi v času epidemije koronavirusa, vaje so imeli prek spleta na daljavo, na tak način pa so pripravili tudi nastop in k poslušanju povabili poslušalce.

Najstarejši osemčlanski pevski sestav v Sloveniji je Slovenski oktet, ustanovljen leta 1951. Sogovornik pravi, da je v tistih letih nastalo čez 120 zasedb, le redke so se ohranile do danes. Spomnil je tudi, da so se okteti ustanavljali v času, ko so delovali predvsem veliki pevski zbori. Zaradi velikega števila pevcev je bilo potrebne veliko logistike, stroškov in podobno, zato so se v ljubljanski glasbeni matici odločili za Slovenski oktet, ki je bil kot hitra mobilna pevska enota. »Člani so lahko sedli v dve vozili in prepotovali Slovenijo. Z njimi smo tudi sami veliki prijatelji,« pravi Babič.

Osebni arhiv

Člani Ljutomerskega okteta težijo k temu, da imajo redno tedensko vajo, enkrat letno pa se zberejo tudi na intenzivnih večdnevnih vajah. Organizacijski vodja zatrjuje, da vadijo veliko, ampak še vseeno premalo, da bi v konkurenci moških vokalnih zasedb posegli po slovenskem vrhu. »Zavedati se je treba, kje smo. Tradicija je močna, smo odličen oktet, med vidnejšimi v okolju, kjer delujemo, morali pa bi več vlagati v izenačevanje vokalov, tehniko ...« Večinoma vsi člani delujejo še v kakšni glasbeni zasedbi, kar nekaj jih ima tudi glasbeno izobrazbo. Sogovornik je poudaril, da je Igor Golob ravno pred dnevi diplomiral na celovškem konservatoriju za glasbo in je profesor solo petja. »Nekaj pa je naturščikov, ki se priučijo in delajo toliko bolje z dušo.«

Jure Zauneker

Načrtov jim ne manjka, prav tako ne volje do petja in nastopanja. Kljub temu da je veliko usklajevanja z drugimi obveznostmi v življenju, so ponosni, da jim uspeva tako, kot jim. »Ni lahko vzdrževati pevske kulture na tem nivoju, ampak se ne damo. Smo žilavi, zdaj imamo tudi mlade člane in to nas navdaja z optimizmom in pozitivizmom,« sklene Babič. Kot pa je pred časom omenil dolgoletni organizacijski vodja Anton Marinič, ki smo ga na teh straneh že tudi predstavili, je treba za tako dolgo ohranitev pevske zasedbe imeti več kot samo dober glas. Omenil je veselje do petja in skupinskega dela, dober odnos do sopevcev, pripravljenost žrtvovati prosti čas in čas, ki bi ga sicer namenili družini.