Bobo

Vlada Republike Slovenije je nedavno ustanovila svet za spremljanje izvajanja Strategije Republike Slovenije za boj proti antisemitizmu do leta 2033. Strategija je bila sprejeta konec lanskega leta, zajema pa širok nabor ukrepov, med katerimi izstopa ustanovitev medresorske delovne skupine. Ta bo omogočila sodelovanje pristojnih ministrstev, državnih organov in judovskih organizacij v Sloveniji, da bi zagotovili dosledno izvajanje zavez iz strategije. Namen strategije je preprečevanje antisemitizma, ohranjanje judovske kulture, spodbujanje izobraževanja in raziskovanja ter ohranjanje spomina na holokavst. Med glavnimi cilji je tudi obravnavanje sodobnih izzivov pri boju proti antisemitizmu in spodbujanje razumevanja zgodovinskih in kulturnih vrednot judovske skupnosti. V svet sta bila poleg drugih imenovana dva Prekmurca, Marko Sraka, ki zastopa ministrstvo za kulturo, in Sara Božanić iz Judovskega združenja Slovenije.

Željko Stevanić/Ministrstvo za kulturo

Evropska komisija je prvo strategijo EU za boj proti antisemitizmu in za spodbujanje judovskega življenja za obdobje 2021–2030 predstavila že 5. oktobra 2021. Tej strategiji so sledile različne države članice EU, razvile so nacionalne strategije in akcijske načrte ter jih prilagodile nacionalnim potrebam in svojim razmeram. »Dolžnost vsake članice je, da izvaja in sledi politiki EU ter svojim prebivalcem zagotavlja varno, inkluzivno in demokratično okolje. Enakopravna skupina, zgrajena iz notranjih in zunanjih akterjev, pa je temelj tega. Slovensko strategijo in skupino toplo pozdravljam, a se kljub temu sprašujem, ali smo skupino, ki je bila oblikovana štiri leta po objavi strategije, oblikovali pravočasno,« komentira Sara Božanić in dodaja, da v Judovskem združenju Slovenije zaznavajo ogromen porast antisemitizma v državi in tudi strah med člani združenja, ki ga primarno tvorijo potomci preživelih v holokavstu. »V družbi je moč zaznati porast nestrpnosti, sovraštva do Judov in predvsem enačenje judovstva s proizraelsko politiko. K temu prispeva tudi pristransko poročanje naših medijev. Kot argument trditvi navajam opozorilo Centra Simona Wiesenthala, objavljeno in poslano predsednici RS 23. februarja leta 2023, z naslovom Ali slovenski državni mediji širijo antisemitizem? V opozorilu je navedeno, da RTV Slovenija širi antisemitizem, lažne novice, ekstremizem, razpihovanje sovraštva, ksenofobijo, protiizraelsko obrekovanje, teorije zarote, čaščenje političnega in verskega ekstremizma ter hvaljenje nasilja, terorizma, avtoritarnosti in drugo. Informacije o tem, kako so se predsednica in pristojni organi odzvali na kritiko, dopis in javno objavo, žal nimam. Verjamem, da če želimo znižati stopnjo antisemitizma v Sloveniji, je izredno pomembno sodelovanje skupine z novinarji in medijskimi platformami pri omejitvi in preprečevanju antisemitskih vsebin. Pomembno je spremljanje, preprečevanje in obravnavanje sovražnega govora ter demantiranje dezinformacij. Ključ je tudi zaščita javnih in žal tudi osebnih prostorov, domov judovskih družin, ki so danes podvržene vandalizmu in oskrunjenju z nacističnimi simboli in izrazi sovraštva.«

Omenjeni svet se še ni sestal, zato o konkretnih aktivnostih, nalogah in vplivu Božanićeva še ne more govoriti.

»Moje stališče je, da ključni stebri strategije za boj proti antisemitizmu temeljijo na celovitem in sistematičnem pristopu k vključevanju vse politike v preprečevanje tega, kar je Slovenija storila. Cilj skupine danes mora biti ne samo varovanje dediščine, ampak ustvariti tudi varnejše in bolj vključujoče okolje za prebivalce judovske veroizpovedi na ozemlju RS.«

Dodala je še, da posamezniki lahko aktivno prispevajo k zmanjšanju antisemitizma v družbi z izobraževanjem in opozarjanjem na laži in neresnice, ki se širijo s pomočjo družbenih in drugih medijev, ter s podporo Judom in judovskim skupnostim. »Skozi razumevanje, da se nam v moderni družbi ni treba boriti in dokazovati, da imamo Judje enako pravico kot kateri koli drugi državljan do svobodnega delovanja in izražanja identitete ter predvsem varnosti. Vplivamo lahko z zavzemanjem za politike, ki promovirajo raznolikost, spodbujajo inkluzivnost, ščitijo pred zločini, diskriminacijo in sovraštvom. Izpostavljam in polagam pred vsakega posameznika tudi odgovorno uporabo družbenih medijev,« je še dejala.

Bobo

Zaščititi je treba vse manjšine

Član sveta je tudi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak. Mariborska sinagoga je bila nedavno tarča neznanih storilcev, ki so jo popisali z antisemitskimi grafiti. »Kakšno je naše delovanje, za katere vrednote se zavzemamo, s kom sodelujemo, kdo nas financira in kdo smo, ni razvidno samo na naših spletnih straneh, temveč tudi v mnogih naših knjigah, člankih, razstavah, predavanjih, filmih in intervjujih, ki so v veliki meri dostopni na internetu. Zato nas zelo žalosti, da je bila zgradba mariborske sinagoge ponovno tarča vandalizma ter izražanja za Jude žaljivih in grozečih stališč. O dogodku smo obvestili policijo. Vsi zaposleni v Sinagogi Maribor smo Slovenci, zato ne moremo grafitov na naši zgradbi ocenjevati kot Judje. Kot Slovenci najostreje zavračamo vsebino grafitov,« je dogodek na facebooku med drugim komentiral Hajdinjak in dodal še, da »resnično močne države niso države, ki imajo letalonosilke, tisoče tankov ali neizčrpne količine denarja. Resnično močne države so države, ki vključujejo vse svoje prebivalce, torej tudi najmanjšo manjšino. Verjamem, da se s tem mnenjem strinja večina prebivalcev Republike Slovenije.« Kot je odgovoril na naša vprašanja, je zaposlene v sinagogi dogodek učvrstil v prepričanju, da morajo narediti še več kot do zdaj. »Upam, da nas bodo v tem prizadevanju pristojni (v mislih imam predvsem državne ustanove) podprli bolj kot do zdaj in/ali ne bodo ostali samo pri besedah podpore.« Kot opaža, antisemitizem v Sloveniji narašča, kar ne potrjujejo samo grafiti na mariborski sinagogi, temveč je pogosto priča raznim predsodkom in sovraštvu v družbi.

Prav zato se mu zdi ustanovitev sveta pomembna.

»Ker so Judje v slovenski zgodovini vedno bili maloštevilna in ne zelo vplivna manjšina. Glede na to se mi zdi pomembno, da je tudi ta verjetno najmanjša manjšina v Sloveniji zaščitena s takšnim svetom. Gre namreč za narod, ki je bil in je v svetovnem merilu najbolj demoniziran. To se potem mehansko prenaša v Slovenijo, kjer potem dobimo t. i. antisemitizem (skoraj) brez Judov. Še pomembnejše se mi zdi, da če bomo uspešni v boju proti antisemitizmu, bomo uspešni tudi v boju proti sovraštvu do drugih, bolj številnih manjšin, ki živijo ali bodo živele med nami.«

Nad dogodki v Mariboru so zgroženi tudi v Judovskem združenju Slovenije. »'Imam občutek, da živim v nacistični Nemčiji', če lahko povzamem besede ene od članic. Pojav antisemitizma zaznavamo tudi v Mestni občini Murska Sobota, vendar na srečo ne v tolikšni meri kot v Mariboru in Ljubljani. Pri tem pa bi rada izpostavila, da v Lendavi, kjer je nekoč živela večja judovska skupnost, antisemitizma ne zaznavamo, delujemo svobodno, brez strahu in ob vsej podpori tako župana kot tudi drugih mestnih organov in organizacij, ki nas v našem delovanju aktivno podpirajo,« poudarja Sara Božanić.

Krožila pošta z odlomkom iz korana

Podobnih dogodkov kot v Mariboru v Lendavi in tamkajšnji sinagogi ni bilo. »Smo pa nedavno dva ali tri mesece vsak dan dobivali na e-poštni naslov sinagoge pošto, v kateri je bil zapisan določen odlomek iz korana. Ne samo mi, tudi druge institucije po Sloveniji in Evropi, ki se ukvarjajo z judovstvom, tudi Sinagoga Maribor je bila med prejemniki pošte. Zadevo sem prijavil policiji, vendar ta doslej ni zaznala, da bi potencialno lahko prišlo do npr. kakšnega napada,« nam je povedal direktor Galerije - Muzeja Lendava, ki upravlja tudi tamkajšnjo sinagogo, Dubravko Baumgartner.

Maja Hajdinjak

Ko je leta 2023 izbruhnil vojaški konflikt med Izraelom in Palestino in so neznanci z grafiti porisali vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani, je Baumgartner lendavskemu županu Janezu Magyarju predlagal, da se preventivno namestijo kamere na sinagogi v Lendavi in tudi na judovskem pokopališču v Dolgi vasi. Občina je potem to tudi storila. »Menim, da je bližnjevzhodni konflikt povzročil, da ljudje sedaj malo drugače gledajo na Jude, ampak dejstvo je, da ne moremo izbrisati zgodovine, kar pomeni, da judovske žrtve holokavsta nimajo nič s trenutno situacijo v Izraelu. Tega se ne sme mešati. Spomin na žrtve holokavsta je treba ohranjati še naprej, mislim, da brez tega ne gre. Zato se trudimo, da z različnimi dejavnostmi osvetlimo zgodovinska dejstva, da do česa podobnega ne bi prišlo,« je sklenil Baumgartner.