Nataša Juhnov

Da nam politika kroji usodo, verjetno nihče ne dvomi. V rokah ima škarje in platno in od nje je odvisno prav vse: kako živimo, koliko je kriminala, kako se varuje okolje … Menda je takoj po vojni eden od takratnih vzpenjajočih se politikov (po imenu Miha) dejal, da »zdaj ko prihaja na oblast komunistična partija, bo še dež padal takrat, ko se partiji zahoče«. No, takrat je bilo malo prehitro, danes pa je tudi to že mogoče. Poleg tega pa vstop v politiko izbrancem da veličino in občutek večvrednosti. Kaj hitro se telesno spremenijo in dobijo debelo kožo. In tu začne veljati rek, da če želiš spoznati človeka, mu daj oblast.

Na dobrem glasu politiki niso bili nikoli. Če je verjeti zapisom iz starega Rima (torej izpred 2900 let), so se umazane igre dogajale že takrat. Umori, paktiranja, izdaje, najstarejša obrt na svetu … so bile stalnice. A svet se je razvijal naprej. Na hrbtih milijonov se je razvijala tudi demokracija in razvijala naj bi se tudi politika. Pa se je? Seveda se je. A tudi pokvarjenost se je stopnjevala, prejšnje izraze pa so zamenjali nepotizem, revanšizem, snobizem …

Profimedia

Pokvarjenost je samo na višjem nivoju. Seveda tudi v politiki ne moremo vseh metati v isti koš. Spremljajoč sedanjo svetovno politiko se mi celo zdi, da se je pokvarjenost spremenila v prostaštvo, tisti diplomaciji, ki je je bilo vsaj nekaj pred ekrani, pa je povsem pošla sapa. Pa saj se še spomnite »pogovora« Trumpa in Zelenskega? Potem so prišle svetovne carine, pa želene priključitve, izgoni … Vrhunec pa so bili svetovni politiki, ki so se hodili poniževat v Belo hišo. Ne bi si mislil, da bom dočakal, da se bo ameriški predsednik dobesedno norčeval iz svetovnih politikov in se hvalil, kako mu »lezejo v zadnjico«, ti pa da bodo že po nekaj dneh stali v vrsti kot otroci, ki so jim kure pojedle zadnji kos kruha. Razumel bi, če bi to bili kar neki eksotični predsedniki. Toda ne, prva je prihrumela italijanska premierka, vmes obilo drugih in pred dnevi celo še nemški kancler, ki ponižno pove, da Nemčija brez ZDA ne more obstajati. Ja, tako se Evropa prilagaja spremenjenim razmeram na stari celini.

Profimedia

Iskreno rečeno je politika ista na vseh nivojih. Nam najbližja je zagotovo politika EU. Tu naj bi primarna in sekundarna zakonodaja urejala vse tako, da nam bo državljanom EU neizmerno lepo. Toda zgodovina in sedanje stanje tega ravno ne potrjujeta. Čemu so na primer potrebni lobisti, ko pa vemo, da je njihov namen pomagati interesnim skupinam? In lobiranje je že nekaj časa zakonsko dovoljeno. Še huje je gledati reševanje sedanjih konfliktnih situacij. Poslanci in komisarji strogo obsojajo, odločno ukrepajo, izrekajo sankcije, se zgražajo, dajejo podporo, zgodi pa se … nič. Cinizem gre celo tako daleč, da si Nemčija lahko celo privošči še en svetovni genocid.

Profimedia

Nisem še slišal, da bi v Bruslju kdo obsodil Nemčijo, da je Izraelu lani prodala rekordno količino orožja. Hkrati se Nemci hvalijo, da Palestincem dajejo podporo in jim finančno pomagajo. Tako deluje naša Evropa. Nobene enotnosti, v nasprotju z velesilami, ki takoj uveljavijo svoj interes. Še huje je na globalni ravni. Združeni narodi, ki naj bi bili branik miru, so kot ptič brez kril. Obenem so postali izkoriščevalska in skorumpirana združba, ki že dolgo služi sama sebi. Povrhu je nekaterim državam dodeljena pravica veta, kar pomeni, da nikoli ni moč nič storiti, saj prevladujejo le še nacionalni interesi. Le kdo se ne spomni posmehovanja Izraela in ZDA iz te organizacije in poniževanja njihovega generalnega sekretarja na začetku spopadov v Gazi.

Profimedia

In kje smo mi Slovenci? Tam, kjer si ob rojstvu države nismo niti najmanj želeli biti. Razdvojenost politike je strašljiva. Zamislite si, da nas jutri napade zunanji sovražnik. In zamislite si, da sta v rovih člana SDS in Svobode. Ne, ne bojte se, do tega ne more priti. Mi bi zaprosili sovražnika, naj malo počaka, se medsebojno stolkli in potem bi se branila država. No, če bi se. Bojim se, da bi tisti, ki so nekoč izdali državo, to storili tudi sedaj. Kajti za nas ni sveta niti država niti državne institucije. Mi se delimo celo pri odnosu do predsednice in do njene izjave, da je v Gazi genocid. Lepo vas prosim – kaj pa je v Gazi drugega kot genocid.

vszi

Ko bodo Izraelci potolkli Palestince v Gazi, bo na vrsti t. i. Zahodni breg, kjer se bo scena ponovila. In kdo so naši sodržavljani, ki gledajo to klanje in trdijo, da to ni nič? Razdeljeni smo tudi pri kulturi, ki najbolj zaznamuje vsak narod. Pa da ne govorim o obremenjenosti z našo majhnostjo. Pa še ena stvar mi ni pogodu: zlasti v času gospodarske krize so mediji večkrat poudarjali, da nam EU očita slabo korporativno vodenje. Kaj so nam torej očitali? Nesposobnost vodilnega kadra! La da so naši mediji in politiki to lepše povedali. Za konec pa še eno razmišljanje. Verjetno malokdo ob volitvah pomisli, da s svojim glasom nekomu damo del sebe. Dovolimo mu, da za nas odloča, da sprejema poteze, ki se nas dotikajo, in da dobi delček oblasti. In zato je prav, da se jim gleda pod prste in se jih po potrebi kritizira.