Vanesa Jaušovec

Po javni razpravi in soočenju v zadružnem domu na Cvenu, ki je potekalo v sredini januarja in je zajemalo tudi predloga novega proračuna in statuta, so ljutomerski svetniki imeli ponovno na mizi perečo spremembo odloka o določitvi volilnih enot. Ta je namreč predvidel, da bi območje občine strnili v zgolj eno volilno enoto namesto dosedanjih treh, pri čemer je v prvi volilni enoti 3396 volivcev, v drugi 3938, v tretji pa 1987. Zaradi velikih razlik v potrebnem številu glasov za izvolitev svetnika, na kar je občino lani opozorilo tudi ministrstvo za javno upravo, so tovrstno spremembo želeli uvesti že v prejšnjem mandatu, a je bil predlog zaradi nasprotovanj umaknjen z mize. Razklanost svetnikov do tako velike spremembe je bilo čutiti tudi sedaj.

Enakovrednost glasu in centralizacija

Med glasnimi nasprotniki spremembe je bil celo svetnik Boštjan Žerdin, ki je del liste županje Olge Karba. Opozoril je, da bo sprememba »prinesla precejšnje spremembe v teritorialni porazdelitvi zastopanosti«. Po njegovem mnenju se bo na dolgi rok zgodila centralizacija moči v mestnem središču, kar ne bi bilo dobro za razvoj občine. Njegov svetniški kolega in podžupan Janko Špindler, eden glavnih zagovornikov enotne volilne enote, pa je poudaril, da se bo s tem zagotovilo, da bo »glas posameznega volivca ne glede na to, kje živi, enakovreden«. Izpostavil je tudi, da trenutni sistem povzroča velike razlike, zato je po njegovem mnenju ena volilna enota zagotovo najbolj poštena in največji približek večinskemu volilnemu sistemu, kjer se volita ime in priimek. Nevarnost centralizacije je ob tem zavrnil z argumentom volje volivcev in ob tem spomnil na možnost preferenčnih glasov, ki so jo volivci že na preteklih volitvah več kot polovično uporabili. Zanimivo, da je bil Špindler izvoljen v drugi, po številu volivcev največji volilni enoti, Žerdin na drugi strani pa v tretji, po volivcih najmanj številčni volilni enoti. Spremembo je občinski svet z 12 glasovi za in 8 proti potrdil, kar pomeni, da bodo že prihodnje lokalne volitve v naslednjem letu potekale po novem sistemu z eno samo volilno enoto. Ljutomer se z uvedbo ene volilne enote sedaj pridružuje večjim pomurskim občinam, kot so Puconci, Moravske Toplice in Lendava, kjer imajo prav tako oblikovano zgolj eno volilno enoto kljub veliki površini in razpršenosti naselij. Po drugi strani pa več volilnih enot ohranjajo denimo občine Beltinci, Murska Sobota, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Radenci, Veržej, Apače, Sveti Jurij ob Ščavnici in Šalovci, pri čemer je ministrstvo za javno upravo neskladja glede velikosti volilnih enot ugotovilo v vseh navedenih razen v občini Križevci.

Sprejeli tudi proračun in nov statut

Na minuli seji ljutomerskega občinskega sveta je bilo sicer sprejetih precej strateško pomembnih aktov, poleg novega odloka o volilnih enotah tudi letošnji proračun in nov statut občine. Pri zadnjem gre večinoma zgolj za uskladitev z ustavo, zakonodajo in drugimi nadrejenimi državnimi predpisi, edina večja sprememba pa se nanaša na število članov sveta krajevne skupnosti Ljutomer. To se namreč zvišuje z dosedanjih devet na enajst. V dopolnjenem predlogu proračuna za letošnje leto, ki so ga svetniki podprli s petnajstimi glasovi za, trije pa so bili proti, je prišlo do nekaj manjših sprememb. Prihodki so se namreč zvišali za dobrega pol milijona evrov in bodo znašali dobrih 21 milijonov evrov, odhodki pa so se zvišali za okoli 670 tisočakov na skupnih 20,3 milijona evrov. Do razlike od prvega predloga prihaja med drugim na račun projekta revitalizacije Dvorca Jeruzalem, ki naj bi bila v celoti izvedena v letošnjem letu. Asfaltiranje problematične ceste na območju hribovitih naselij Gresovščak, Ilovci in Slamnjak, o čemer smo zaradi protesta krajanov nedavno poročali, ostaja v načrtih šele v prihodnjem letu.