B. B.

B. B., arhiv DL

Dvodnevno srečanje občin in županov na Otočcu je bilo danes posvečeno županskim izzivom, novemu sistemskemu zakonu o skladnem regionalnem razvoju in okrogli mizi o razvojnih vprašanjih slovenskih občin. Med vidnejšimi razpravljavci sta bila predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in minister Henrik Gjerkeš.

Kot je v uvodnem nagovoru poudaril Šoltes, slovenske občine zaznamujejo razdrobljenost, različni dohodki in kadrovska usposobljenost, nekatere ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev občinskega statusa, za vse pa veljajo enaka pravila.

Po njegovih besedah je zaradi razdrobljenosti za 210 slovenskih občin več izzivov kot pa možnosti za njihovo izpolnjevanje. Razlika med njimi se kaže tudi v sredstvih, saj ima najbogatejša slovenska občina za približno 288 milijonov evrov dohodkov, Kobilje kot najrevnejša pa jih ima za 500.000 evrov.

B. B.

Težava vnaprej razporejeni občinski proračuni

Težava je po mnenju Šoltesa tudi v tem, da država občini že vnaprej razporedi več kot 80 odstotkov proračuna, hkrati pa so občinski proračuni pri oceni bodočih prihodkov in odhodkov pogosto nerealni. Ti se bodo morali prestrukturirati, saj bodo nekateri dosedanji dohodki, kot so promet z nepremičninami in razne koncesijske dajatve, več ali manj presahnili ali se zmanjšali, je nadaljeval Šoltes.

Občine bodo morale poiskati dodatne vire financiranja, saj so dolžne zagotavljati tudi določene socialne transferje, kar pomeni, da bodo morali bodoči župani krepko razmisliti, kako bodo oblikovali stabilne proračune, ob tem, da se računsko sodišče zavzema za tako imenovane k ciljem usmerjene proračune, je podčrtal.

Šoltes je opozoril tudi na bližajoče se občinske volitve, pri katerih je po njegovem v minulih letih prihajalo do kršitve tozadevne zakonodaje in do nepravilnosti pri njihovem financiranju.

Volilna kampanja se lahko začne le 30 dni pred volitvami, njihov predčasni začetek pa enako kot vsak neprijavljeni strošek kampanje, med katere sodijo tudi darila, nagrade in odložena vplačila, pomeni kršitev volilne zakonodaje, je povzel Šoltes.

Večje pravice za manj razvita območja

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš pa je danes predstavil izhodišča novega sistemskega zakona o skladnem regionalnem razvoju, kot je dejal, pa bo ta območjem, ki zaostajajo, ponudil večje pravice in hkrati večjo odgovornost.

Opozoril je, da bodo morali na razvojno zaostalih območjih najprej sami zaznati lastne vire, ko bodo ugotovili, da so ti premajhni, pa se bo, ker v Sloveniji še ni pokrajin, začelo usklajevanje z državo oziroma njihovo službo, je pojasnil.

Po njegovih besedah izkušnje s sedanjim zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kažejo, da ta ne deluje optimalno, kar se je posebej izkazalo v času finančne in gospodarske krize, ko se razlike med regijami ne zmanjšujejo, ampak se nasprotno povečujejo.

V regijah z visoko brezposelnostjo je ta v času krize še narasla, zaradi teh znakov pa so v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pristopili k oblikovanju sistemskega zakona o skladnem regionalnem razvoju, pri katerem se ne poslužujejo interventnih zakonov, kot so ga morali zaradi socialnega ključa uporabiti v Pomurju, je opozoril.

Z zakonom želijo vzporedno ali pa brez pokrajin uvesti mehanizme, ki bodo med regijami in znotraj njih zviševali in ne, kot je poudaril, ustvarjali konkurenčnost. Razvoj mora doseči bolj uravnoteženo raven kot je sedanja, kar bo pripomoglo k vsesplošnemu dvigu blaginje v Sloveniji, je dejal.

Bogovič: Sedaj je pravi čas za naložbe

V okviru današnjega srečanja so priredili še okroglo mizo o financiranju razvojnih in infrastrukturnih projektov v občinah v času krize in po njej, njeni razpravljavci pa so se strinjali, da bi v času krize slovenske občine potrebovale več denarja, kakovostnih naložb, boljšo prometno povezavo in večjo pozornost države.

Okrogle mize so se udeležili strokovnjak vladne službe za lokalno samoupravo Franci Žohar, Srečko Devjak z ljubljanske pravne fakultete, ljubljanska podžupanja Jadranka Dakić in novomeški župan Alojzij Muhič. Vsi so poudarili, da v času krize občinam pride prav vsak denar, posebej evropska sredstva, ki pa jih večina občin ne črpa v mejah možnosti.

Kot je med razpravo opozoril župan občine Krško in poslanec SLS Franc Bogovič, je zaradi nizkih cen sedaj pravi čas za naložbe in odpravo razvojnih zaostankov po občinah, na občinski ravni pa v Sloveniji manjka več projektov razvojne infrastrukture in učinkovite rabe energije.

Občine terjajo policentričen razvoj, država je pri zagotavljanju denarja prepočasna, državni uradniki pa imajo glede prednostnih nalog in ustanovitve pokrajin različna mnenja, je še dejal Bogovič.