Vanesa Jaušovec

Za slovensko politiko in predvsem vladno koalicijo je verjetno eden najbolj razburljivih tednov. Teden, ki je razgalil najočitnejše razpoke med koalicijskimi partnerji in vso (ne)spretnost političnega manevriranja okoli tako pomembne teme, kot sta nacionalna varnost in obramba države.

Po presenetljivem razpletu glasovanja o razpisu posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov na tri odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2030 je počilo. Razpis referenduma so namreč poleg opozicijskih SDS, NSi in nepovezanega poslanca Tineta Novaka iz vrst Demokratov podprli v Levici, ki je bila tako ali tako predlagateljica pobude, in še v SD. Dve koalicijski stranki sta tako z opozicijo izglasovali referendum, za katerega je vlada pred tem sprejela stališče, da ga ne podpira.

Borut Živulović / BOBO

Sledil je buren odziv predsednika vlade Roberta Goloba. Napovedal je, da bo v tem tednu njegova Svoboda sprožila »protiudarec« s predlogom posvetovalnega referenduma o članstvu v Natu. Hitro je postalo jasno, da je bila premierjeva napoved nepremišljena in plod užaljenosti zaradi političnega poraza, ki so mu ga zakuhali politični partnerji. Na začetku tega tedna je Golob napovedal sestanke z ustavnimi pravniki in vsemi političnimi strankami. Z ustavnimi pravniki se je že sestal, danes je na vrsti parlamentarni vrh. 

Odzivi pomurskih poslancev

Neodvisni poslanec in član Demokratov Tine Novak, ki je glasoval drugače kot strankarska kolega Anže Logar in Eva Irgl, je svojo podporo referendumu utemeljil z besedami, da gre za »daleč največjo proračunsko postavko, večjo od zdravstva in šolstva«, zato bi moralo biti odločanje umeščeno v širši družbeni kontekst. Kritičen je bil do pomanjkanja konkretnih projektov v novi obrambni resoluciji, ki predvideva dvig izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030. Resolucijo je v državnem zboru podprl, a opozoril, da smo že teden dni po njenem izglasovanju začeli poslušati o dodatnih odstotkih za obrambo.

Jure Kljajič

»To ni resen način sprejemanja odločitev, ki zadevajo desetletja prihodnosti,« je dejal in dodal, da izstop iz Nata zanj ni tema. »Zamegljuje pa tiste, o katerih bi se morali v resnici pogovarjati. Kako odgovorno in pregledno vlagati v varnost, brez populizma in metanja denarja skozi okno,« poudarja Novak, ki meni, da bo tudi koalicija ugotovila, da to ni prava pot, ko se bo prah nekoliko polegel in glave ohladile.

Sa.R.

V tem duhu prihaja tudi edini komentar iz vrst vladajoče Svobode, čeprav so vsi po vrsti sprva takoj ploskali Golobovi napovedi referenduma o Natu. »Se pridružujem misli, da naj se glave ohladijo,« je kratka poslanka Sara Žibrat, ki zatrjuje, da delo v državnem zboru še naprej poteka z »nič več ali manj zapleti, kot so jih vajeni«.

Jure Kljajić

Bolj zgovoren je bil poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, ki zavrača očitke Svobode o nenačelni koaliciji stranke SD z opozicijo. »Zgolj podprli smo predlog koalicijskega partnerja – Levice, ki smo ga tudi pred tem javno zagovarjali. Pri tako velikih zneskih je treba slišati državljane,« je povedal in spomnil, da so se referendumi v tem mandatu odvili tudi za precej manjše zadeve, kot pa za 2,1 milijarde evrov. »Koalicija bo obstala, saj je pred nami še veliko projektov.« Glede izstopa iz Nata pa je poudaril, da SD v svojem programu jasno zagovarja kolektivno obrambo, a po lastnih zmožnostih, »ne po diktatu ZDA«. Iz opozicije so prav tako podprli referendum, a z nekoliko drugačnim motivom.

Rok Šavel

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da je šlo za priložnost, da se »razgali koalicijsko sprenevedanje«, predvsem pa za odgovor na »dramatično slabo komunikacijo Golobove vlade s slovenskimi davkoplačevalci«. Vrh parlamentarnih strank, ki ga je sklical premier, podpira, a opozarja, da bi se to moralo zgoditi že prej. O Golobovi ideji referenduma o članstvu v Natu pa pravi, da gre za »zaletav odziv, nepoznavanje ustave in pomanjkanje zavedanja, da v državnem zboru potrebne dvotretjinske večine za izstop iz Nata ni«.

Vizija, ne le odstotki

Medtem ko politiki razpravljajo in ugotavljajo, kako se izvleči iz godlje – na mizi je celo možnost popolnega preobrata in preklica že izglasovanega referenduma, podobno kot pri referendumu o novem bloku nuklearke –, obrambni strokovnjaki opozarjajo, da bi morala biti razprava predvsem vsebinska. Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner je eden redkih, ki ne ostajajo pri površinskih interpretacijah. 

Dani Mauko

Opozarja, da razprava o treh ali celo petih odstotkih BDP za obrambo ostaja brez jasne razlage. »Ko se pojavijo zahteve po povečanju državnih izdatkov, se ljudje vprašajo: zakaj in za kaj. Še posebej če gre za skok z 2,5 na 5 odstotkov BDP, kar je – milo rečeno – ogromno.« A po njegovem je največja težava, da se razprava vrti samo o številkah, ne pa o viziji. »Ljudje si zaslužimo razumljivo razlago,« pravi. Za Šteinerja se danes vprašanje varnosti ne začenja in končuje z vojsko in orožjem. Po njegovih besedah živimo v času »ekonomske vojne«, kjer so grožnje bistveno širše – od okoljske in energetske do digitalne in prehranske. Prav zato bi morali razumeti, da vlaganja v varnost danes zajemajo tudi kibernetsko obrambo, odpornost kritične infrastrukture, satelitske sisteme, zaščito pred naravnimi nesrečami in ne nazadnje industrijsko odpornost.

Profimedia

Zato petodstotnega »haaškega« cilja ne razume kot uniformno kopičenje orožja, temveč kot razdeljeno investicijsko politiko, kjer naj bi dva odstotka šla za vojaško obrambo (od tega le del za orožje), 1,5 odstotka za »dvojno rabo« (gasilce, civilno zaščito, reševanje), 1,5 odstotka pa za vlaganja v kibernetsko varnost, odpornostno infrastrukturo in zaščito ključnih sistemov. »Gre za tekmo – ne le vojaško, ampak tudi gospodarsko in tehnološko,« opozarja.

Pri tem razkrije, kako se posamezne države te tekme lotevajo z različnimi interesi. »Baltiške države in Finci zaradi varnosti, Poljaki zaradi moči, Nemci in Francozi zaradi nadomeščanja izginjajoče vojaške industrije.« Slovenija pa? Ta se, kot pravi, »osamljeno oglaša iz ozadja brez usklajenega nastopa vlade in brez strateškega razmisleka«.

Aleš Cipot

Vprašanje, ki presega orožje

Posebej oster je do komunikacije znotraj slovenske oblasti. »Pri nas predsednik vlade govori o gospodarski priložnosti, minister pa molči. Ko se bo to dvoje uskladilo, bomo morda manj osamljeni v kričanju,« je slikovit. Pravi tudi, da Slovenija že desetletja goji tradicijo izmikanja zavezam z izgovori, da je »mlada demokracija« ali država v tranziciji, vse dokler nismo pristali na repu, ne le glede obrambnih izdatkov in lastne obrambne pripravljenosti, ampak tudi razvojne lestvice. »In so nas prebrali, da držimo figo v žepu, ko gre za obljube in zaveze. Zato se tako rado govori o diktatu, ker nas skrbi, da bi nas sevniški zet 'pobral v red',« doda s kančkom ironije z mislijo na ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Jure Kljajić

Golobovo napoved razpisa posvetovalnega referenduma o članstvu v Natu razume kot paničen odziv. »Očitno je strah pred prihajajočim volilnim izidom takšen, da se igrajo z referendumi, in to posvetovalnimi povrhu.« Ob tem še opozori, da razprava o članstvu v Natu ni samo politično vprašanje. »Nato ni zgolj obrambno, ampak tudi politično zavezništvo. In znotraj tega zavezništva danes ne gre več le za obrambo z orožjem, temveč za krepitev evropskih industrijskih in tehnoloških kapacitet,« poudarja.

Medtem ko politične stranke ta hip iščejo načine, kako pomanjkanje vizije in politične (ne)spretnosti zaviti v celofan narodne enotnosti in državotvornosti, Šteiner opozarja, da realnost zahteva nekaj povsem drugega. Če smo res vstopili v novo dobo hladne vojne, kjer je ključna družbena odpornost, potem vprašanje obrambe presega vojsko in orožje ter zahteva povsem nov pristop in organizacijski okvir na ravni države. »Zato je danes pomembno razumeti, kaj ta investicijska in razvojna tekma v resnici pomeni. Verjamem, da se ji ne bomo mogli izogniti – tako kot ne njenim finančnim posledicam,« podčrta Šteiner.