Janez Kozinc za Vestnik: Poznati škofijo pomeni poznati ljudi, njihovo veselje in stiske
Janez Kozinc se je z večino duhovnikov Škofije Murska Sobota že srečal. Napoveduje tudi iskanje novih pristopov za oznanjanje veselja nad tem, da smo verni.
Papež Leon XIV. je sredi junija Janeza Kozinca imenoval za novega škofa Škofije Murska Sobota. Umestili ga bodo 14. septembra v cerkvi Povišanja svetega križa v Črenšovcih. Kot je soboška škofija sporočila minuli petek, bo Kozinca posvetil apostolski administrator in koprski škof Peter Štumpf, soposvečevalca pa bosta apostolski nuncij na Nizozemskem Jean-Marie Speich in mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Slovesno pridigo bo imel celjski škof Maksimiljan Matjaž. Prav iz celjske škofije Kozinc tudi prihaja v Pomurje.
Bil je presenečen
Novoimenovani škof Kozinc je v kratkem odzivu prvič spregovoril za naš medij. Povedal je, da je bilo imenovanje zanj veliko presenečenje. "Po eni strani velika mera zaupanja Cerkve, da me pošilja na tako odgovorno mesto, po drugi strani pa izkustvo nemoči za takšno obliko služenja. Končno smo duhovniki prvenstveno 'izšolani' za vodenje župnij, ne pa škofij. Tudi sanje kandidatov za duhovnike so običajno v podobah duhovnika, ki oznanja Jezusa faranom, je v živem stiku z ljudmi vseh starosti. Škofovska služba je s tega vidika že nekoliko drugačna," je dejal.
Kako dobro pozna Škofijo Murska Sobota?
Priznal je, da ne prav dobro, čeprav je že kdaj prekrižal pokrajino, obiskal kakšno cerkev in toplice. "Poznati škofijo zame pomeni predvsem spoznati ljudi, njihovo zgodovino, njihov način življenja, verovanja, njihova veselja in stiske." Nadaljeval je, da mu bodo še posebej zaupani duhovniki. Nekatere pozna iz obdobja, ko so se pripravljali na duhovniški poklic. "Nekaj besed pa sem z večino že uspel izmenjati na zelo prijetnem srečanju, ki smo ga imeli v Dobrovniku pri gospodu župniku Simonu Štihcu. Ker škofija ni velika, imam trdno zaupanje, da bom lahko škofijo relativno hitro spoznal," tako Janez Kozinc.
Povprašali smo ga tudi, ali si je zastavil kakšne cilje in vodila, ki jih bo v škofovanju zasledoval. Navedel je, da je cilj, ki ga kristjani zasledujemo, občestvo z Jezusom. "Bolj ko to postavimo v središče svojega življenja, bolj smo eno - ne isti, ampak eno v veri. In to so delali škofje, duhovniki, verniki že pred menoj," pravi in dodaja, da stopa v njihova prizadevanja, da bi bili zvesti Jezusovi učenci in s tem pošteni ter dobri državljani. "Kako oznanjati veselje nad tem, da smo verni, da imamo trden temelj za življenje, se v zadnjem času precej spreminja. Skupaj z duhovniki in njihovo življenjsko izkušnjo bomo gotovo poskušali iskati kakšen nov pristop, kjer bo to mogoče, potrebno," je sklenil.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
