##IMAGE-3633383##

Ponoči med 1. in 2. uro so slovenski policisti v Rigoncah sprejeli skupino migrantov, ki je prestopila zeleno mejo s Hrvaško. Po podatkih hrvaških varnostnih organov je bilo v tej skupini 1530 migrantov. Okoli 6. ure naj bi na zeleno mejo v Rigoncah prišla še nova skupina, ki naj bi štela 1250 tujcev, so sporočili s Policijske uprave Novo mesto.

Tujce, ki so zeleno mejo prestopili v nedeljo zvečer in ponoči, so policisti pospremili in prepeljali v sprejemne in začasne centre v Brežice in Dobovo, kjer jim je bila nudena zdravstvena in humanitarna oskrba. V sprejemnem centru Brežice je trenutno okoli 3500 migrantov, v začasnem centru Dobova prav tako 3500, v novem sprejemnem centru v Dobovi pa 2000.

Vso noč so potekali prevozi migrantov z vlaki in avtobusi iz Brežic in Dobove v sprejemne in nastanitvene centre v notranjosti države. V zadnjih desetih urah je bilo tako preseljenih 4000 tujcev. Z organizacijo prevozov in spremljanjem migrantov policisti po navedbah Policijske uprave Novo mesto nadaljujejo tudi v jutranjih urah.

Največji je nastanitveni center v Šentilju, kjer je bilo danes ob 6. uri po podatkih Policijske uprave Maribor 1039 oseb. Pred tem je skoraj 4300 beguncev prešlo iz Šentilja čez mejo v Avstrijo.

V nastanitveni center v Šentilj so med drugim pripeljali skupino 570 beguncev, ki je v nedeljo popoldne prestopila državno mejo s Hrvaško na območju kraja Paradiž pri Cirkulanah, in še okoli 300 drugih oseb, ki so jih policisti sprejeli v sprejemnem centru v Gruškovju.

V sprejemnem centru Središče ob Dravi je bilo sprejetih 320 oseb. Tudi te osebe so prepeljali v nastanitveni center v Šentilju.

V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je po podatkih Policijske uprave Murska Sobota trenutno nastanjenih 800 migrantov, v nastanitvenem centru v Lendavi pa 489 migrantov.

Iz Brežic je bilo danes v jutranjih urah v sprejemni center v Petišovce prepeljano okoli 170 migrantov, ki bodo po končanih postopkih evidentiranja nastanjeni v nastanitveni center v Gornjo Radgono. V sprejemnem centru v Dolgi vasi trenutno ni migrantov.

V Slovenijo je minuli konec tedna vstopilo okoli 25.000 beguncev. Na notranjem ministrstvu so posvarili, da to presega meje razumnega, in opozorili na izčrpanost aktivnih na terenu.

Policisti na območju Posavja zaradi zahtevnih varnostnih razmer uvajajo strožja pravila in omejitve gibanja

Na Policijski upravi Novo mesto pojasnjujejo, da sedanje zahtevne varnostne razmere na območju Posavja terjajo tudi sprejem določenih varnostnih ukrepov policistov, med drugim tudi jasna pravila in omejitve gibanja na določenih krajih. Kljub nezadovoljstvu nekaterih je cilj takih ukrepov varnost ljudi, poudarjajo.

Izpostavljajo, da so že uspeli vzpostaviti razmere, da so lahko pribežnike od Rigonc do sprejemnega centra Brežice vozili z avtobusi. A zaradi tako velikega pritoka ljudi trenutno policistom ne ostane drugega, kot da veliko skupino ponovno peš spremijo do centra. "Navkljub vsem zaostrenim razmeram pa se trudimo posebej poskrbeti za otroke, bolne in starejše, zato jih v Brežice prevažamo z avtobusi," dodajajo.

Ob tem poudarjajo, da policisti vse sile usmerjajo v obvladovanje varnostnih razmer in zagotavljanje javnega reda in miru ob prihodu tako velikega števila tujcev. "To je zelo zahtevna naloga za močno omejeno število slovenskih policistov, ki vključuje tako zagotavljanje varnosti lokalnega prebivalstva, varnosti migrantov in varnosti vseh ljudi, ki so vključeni v oskrbo migrantov," izpostavljajo na novomeški policijski upravi.

Slovenijo doseglo rekordno število migrantov v enem dnevu, na vrhu EU in Balkana zaveze tudi za pomoč Sloveniji

V Slovenijo je minuli konec tedna vstopilo okoli 25.000 beguncev. Na notranjem ministrstvu so posvarili, da to presega meje razumnega, in na izčrpanost aktivnih na terenu. Premier Miro Cerar je v nedeljo v Bruslju pozval k sprejetju takojšnjih ukrepov. Dogovor mini vrha EU in Balkana je, da bodo v Sloveniji v tednu dni namestili 400 policistov.

Premier Miro Cerar je po mini vrhu EU in Balkana o begunski krizi opozoril, da je sedaj ključno spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej. Če se to ne bo zgodilo, pa bo Slovenija morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese, je poudaril.

Samo v soboto je v Slovenijo po navedbah policije vstopilo 9925 migrantov, sinoči pa so z notranjega ministrstva sporočili, da naj bi jih do polnoči vstopilo 15.000. S tem je število pribežnikov, ki so doslej vstopili v Slovenijo, preseglo 80.000. Na notranjem ministrstvu so že opozorili, da tako velikega vala ne zmore normalno obvladovati nobena država.

Voditelji držav EU in Balkana, ki so se udeležili vrha, so sicer sprejeli dogovor o treh ključnih ukrepih. Zavezali so se h krepitvi sprejemnih zmogljivosti na balkanski migracijski poti. V Grčiji in državah zahodnobalkanske migrantske poti naj bi število mest povečali na 100.000. Poleg tega so se voditelji enajsterice zavezali, da se bodo vzdržali enostranskih dejanj. Tretji izziv držav pa bo krepitev nadzora zunanje meje, zlasti med Grčijo, Makedonijo, Albanijo in Srbijo v sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, so zapisali v skupni izjavi.

Cerar opozarja na pomen spoštovanja zavez, sicer bo Slovenija ukrepala

Premier Miro Cerar je po mini vrhu EU in Balkana o begunski krizi opozoril, da je sedaj ključno spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej. Če se to ne bo zgodilo, bo Slovenija morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese, je poudaril. O podrobnostih ukrepanja v tem primeru pa za zdaj ni želel govoriti.

Zaveze, ki jih je okoli polnoči sprejel mini vrh EU in Balkana, so po Cerarjevih besedah močne in pomenijo korak naprej. Je pa to le eden od pomembnih korakov, ki bo moral biti v prihodnjih tednih in mesecih nadgrajen z nadaljnjimi, predvsem z dogovorom o sodelovanju s Turčijo, ki se obeta v naslednjih tednih.

"Povečujejo se sprejemne zmogljivosti v Grčiji, vzpostavljajo se različne dodatne kontrolne točke na mejah držav na balkanski poti, predvsem pa so dane zaveze vseh držav, da bodo bistveno bolje sodelovale pri obveščanju in uravnavanju toka beguncev, dokler se ta ne zmanjša," je premier izpostavil najpomembnejše zaveze.

"Ključno je, da je treba te zaveze spoštovati v praksi. Če od jutri naprej ne bo tako, potem se situacija ne bo bistveno spremenila. V tem primeru smo na poti, ki sem jo označil že ob prihodu," je poudaril. Ob prihodu je opozoril, da brez konkretnih in takojšnjih ukrepov v begunski krizi EU preti razpad.

V tem primeru se bodo namreč po njegovih navedbah zrahljale vezi med vsemi državami in tudi Slovenija bo morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese. "Vendar počakajmo na jutri in naslednje dni. Sam upam, da bodo sosednje države in druge, predvsem Hrvaška, spoštovale dane zaveze," je dejal.

O podrobnostih ukrepanja Slovenije v primeru nespoštovanja zavez premier ni želel govoriti, saj da je treba počakati vsaj nekaj dni, je pa izpostavil, da se je treba sproti pogovarjati o vseh scenarijih.

Razprava je bila po Cerarjevih besedah zelo naporna, Slovenija je uspela s svojimi predlogi v danih možnostih, a ključno je, da še vedno ni rešen problem v državah izvora in tranzita zunaj EU. Izpostavil je tudi, da se je zelo zavzemal, da se čim bolj okrepi nadzor na zunanji meji, predvsem v Grčiji, kar je delno upoštevano.

O tem, ali zaveza k dodatnim sprejemnim zmogljivostim pomeni, da bo morala zmogljivosti okrepiti tudi Slovenija, je premier dejal, da Slovenija že zagotavlja zmogljivosti, ki celo presegajo njene realne zmožnosti. Že zdaj je bistveno več kot 10.000 beguncev stalno prisotnih, kar so naše skrajne zmogljivosti, je poudaril.

Ob tem je izpostavil, da bo Slovenija v tednu dni dobila okrepitev 400 policistov iz držav EU, vključno z opremo, kar se bo po potrebi v prihodnje še stopnjevalo. Pogovori o dvostranski pomoči po njegovih besedah že potekajo z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Češko.

Cerar je po vrhu v Bruslju tudi znova izpostavil, da je Slovenija pod "absolutno nenormalnim pritiskom" in da je "stanje že nevzdržno". Samo zahvaljujoč izjemnim naporom policije in vojske, civilne zaščite in vseh ostalih prostovoljcev in služb, humanitarnih in drugih organizacij, še zmoremo ta silni napor," je dejal.

Če se bo to nadaljevalo, bo treba po premierjevih besedah stopnjevati ukrepe. "Vsekakor bom že jutri opravil posvet v okviru operativnega štaba in če bo potrebno, bom v teh dneh sklical tudi svet za nacionalno varnost," je napovedal in zatrdil, da bodo od danes naprej natančno opazovali, ali Hrvatje in tudi druge države na balkanski poti spoštujejo današnje zaveze.

Premier je še izpostavil, da je kolegi Zoranu Milanoviću proti koncu razprave dejal, da upa in pričakuje, da bo spoštoval zaveze, ki so jih danes sprejeli, ter da upa na veliko boljše sodelovanje pri uravnavanju migracijskega toka, nadaljnjih komentarjev ravnanja Hrvaške pa ni želel dajati.

O nujni finančni pomoči, ki jo pričakuje Slovenija, premier ni želel podrobno govoriti. Finančno ministrstvo je po njegovih besedah podrobno opredelilo slovensko zahtevo in jo posredovalo Evropski komisiji. Dejal je, da točnih številk nima na razpolago, a da se bo končni zahtevek verjetno gibal okoli številke, ki jo je napovedal pred dnevi. Tedaj je govoril o približno 60 milijonih evrov.

Izvajanje današnjih zavez bo nadzorovala Evropska komisija, je še pojasnil premier in dodal, da bo Slovenija poskrbela za to, da bo sproti obveščala komisijo o stanju na terenu, torej ali se te zaveze v resnici izvajajo.

Cerar je še izpostavil, da je v zraku strah, da bosta Nemčija in Avstrija zaprli meje, čeprav je nemška kanclerka Angela Merkel danes poudarila, da nima tega namena. To bi po njegovih besedah sprožilo učinek domin in bi pomenilo katastrofo za Evropo, česar bi se morali zavedati vsi.

Milanović ne razume, zakaj Slovenija povzroča toliko hrupa

Hrvaški premier Zoran Milanović je po mini vrhu EU in Balkana o begunski krizi v Bruslju izrazil začudenje nad besedami slovenskega kolega Mira Cerarja o nesodelovanju Hrvaške. Dejal je, da ne ve, zakaj ves ta hrup, ki je po njegovih besedah celo neiskren. "Če zmore Hrvaška, zmore tudi Slovenija," je izpostavil.

V komentarju izjav slovenskega premierja Cerarja, ki je ob prihodu na mini vrh dejal, da od Hrvaške pričakuje drugačno obnašanje kot doslej, pa je Milanović poudaril, da Cerar tega na samem sestanku ni rekel. "Na sestanku tega ni rekel. Tam je govoril, da je problem Grčija," je povedal Milanović.

"Te priložnosti ne bom izkoriščal za preigravanje z njim. Velikokrat sva se slišala, preden se je to začelo, in tudi zdaj sva v stiku. Če ima on potrebo po tem, da v notranjepolitične namene govori takšne stvari, mu ne zamerim. Neumno bi bilo, da zdaj obtožujem Slovenijo, da ni bila pripravljena," je še dejal hrvaški premier.

"Vse je jasno. To traja že predolgo ter najbolj obremenjuje Avstrijo in Nemčijo, Slovenijo in Hrvaško pa manj, zato ne vem, zakaj ta hrup. To je celo neiskreno. Če zmore Hrvaška, zmore tudi Slovenija," je še izpostavil Milanović.

Hrvaški premier je tudi izrazil začudenje nad Cerarjevimi besedami, češ da sta imela kolegialen in prijeten pogovor, kot vedno. "Zelo dobro se poznava in resnično ne vidim razloga za kakršne koli napetosti," je dejal.

Milanović je sicer med rezultati vrha izpostavil dogovor, da bodo na mejo med Hrvaško in Srbijo prišli predstavniki evropske agencije za zunanje meje Frontex, kar bi moralo v teoriji upočasniti tok ljudi, saj predvideva strožje postopke, a pod pogojem, da bo vse skupaj delovalo od Grčije preko Makedonije in Srbije.

Če bo tako, bo to v redu, če ne bo, bo Hrvaška po njegovih besedah še naprej nadzorovala razmere, dokler se ta zgodba ne konča, hrvaški državljani pa bodo živeli normalno in urejeno. "Dobro bi bilo, da se to čim prej konča, a to je odvisno predvsem od Turčije in Nemčije," je še izpostavil.