##IMAGE-2291349##

Na notranjem ministrstvu so potrdili, da so pripravili izhodišča za uvedbo upravnih okrajev in prenovo upravnih enot. Od sedanjih 58 upravnih enot bi jih osem preoblikovali v upravne okraje, preostale pa bi organizacijsko delovale kot njihove izpostave. Uvedba okrajev bi bila skladno z načrtovanimi spremembami možna s 1. 1. 2015.

Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da bi v skladu s predlogom osem sedanjih upravnih enot - v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu - preoblikovali v upravne okraje.

Preostalih 50 obstoječih upravnih enot bi še naprej delovalo in opravljalo večino storitev za državljane. Glede na vladno gradivo, ki ga danes povzema časnik Večer, bi bilo zahtevnejše upravne storitve oz. tiste, ki jih stranke ne potrebujejo pogosto, mogoče opraviti le v upravnem okraju. Med slednje naj bi sodile pridobitev državljanstva, dovoljenje za posedovanje orožja in potrebna dovoljenja za tujce.

V sedanji ureditvi je vrsta pomanjkljivosti, so na ministrstvu pojasnili za STA. Med drugim so izpostavili velike razlike glede obremenjenosti posameznih upravnih enot in posledično tudi uradnikov. Sedanji sistem delovanja 58 samostojnih enot so označili kot "nefleksibilen, okostenel in drag".

Vsaka upravna enota, četudi ima samo deset zaposlenih in trikrat manj spisov na zaposlenega kot povprečna upravna enota, ima svojo režijsko službo, računovodstvo in podobno, so pojasnili in dodali, da je potrebna večja koncentracija upravljanja s kadrovskimi viri, financami, upravnimi zadevami...

Sicer pa je po njihovih navedbah problem delovanja državne oz. javne uprave na teritorialnem nivoju njena velika razpršenost. Organi državne uprave imajo sedeže uradov in v nadaljevanju njihovih izpostav in pisarn na različnih lokacijah ter v različnih krajih. Zaradi razpršenosti so stroški delovanja države večji, predvsem pa so nezadovoljni uporabniki storitev.

Pri tem so poudarili, da bi stranke morale vse potrebno v zvezi z vlogami oz. različnimi dovoljenji (prometno, vozniško dovoljenje, osebne izkaznice, potni listi, gradbeno dovoljenje, kmetijske zadeve, veteranski dodatki in drugo) opraviti na enem mestu.

Tako predvidevajo še drugo fazo projekta, prenovo oziroma uskladitev delovanja drugih upravnih organov na teritorialni ravni. Celoten proces naj bi izvedli do leta 2020.

Od njega si obetajo večjo kakovost storitev, večjo učinkovitost uprave na teritorialni ravni in njene nižje stroške. Na pozitivne posledice za proračun računajo že v letu 2015, ko bi po predvidevanjih na skupnih stroških upravljanja lahko prihranili deset odstotkov proračuna upravnih enot. Več prihrankov naj bi bilo v letu 2016, ko naj bi sledila druga faza prenove uprave: priključitev drugih upravnih organov na regionalni in lokalni ravni.

Sekretar sindikata državnih organov Drago Ščernjavič je za Večer opozoril, da bi bilo nujno pred kakršnim koli posegom na tem področju pripraviti temeljito analizo, da "ne bomo na koncu s tem le zgubljali časa, energije in povzročili dodatnih stroškov".

V upravnih enotah so po navedbah Večera pri ocenah za zdaj zelo previdni. Načelnica upravne enote Ljutomer Darija Mohorič je za Večer povedala, da za zdaj uradnih informacij nima, zato predloga tudi ne more komentirati. Najpomembneje pa se ji zdi, da se storitve za državljane ne bodo oddaljile in s tem podražile.

Načelnica upravne enote Ormož Irena Meško Kukovec pa je med drugim poudarila, da vsako delovno mesto, ki bo ukinjeno v obubožanem Ormožu, za to okolje pomeni veliko izgubo. Opozorila je tudi, da majhno ne pomeni avtomatično tudi predrago. "V Ormožu s 25 zaposlenimi opravimo enake storitve kot v Ljubljani ali Mariboru, po zadovoljstvu strank z našimi storitvami pa smo na samem vrhu," je še dodala.