Vestnik
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Onesnažen zrak se je razširil nad Mursko Soboto in okolico. Takšna so priporočila pristojnih


I. B.
11. 3. 2025, 10.25
Posodobljeno
11:08
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Posledice ponedeljkovega požara na odlagališču odpadkov podjetja Cerop v Puconcih še niso odstranjene, smrad in onesnažen zrak pa se je danes razširil tudi izven puconske občine. Zaznati ga je tudi v Murski Soboti in okoliških krajih.

Jure Kljajić
Mestna občina Murska Sobota je bila od Agencije za varstvo okolja obveščena, da so v mestu zaznane povečane koncentracije onesnaževal v zraku.

Mestna občina Murska Sobota je bila od Agencije za varstvo okolja obveščena, da so v mestu zaznane povečane koncentracije onesnaževal v zraku. "Za danes je sicer napovedan močan zahodni veter, ki bo izboljšal trenutno stanje onesnaženosti. Svetujejo pa vsem šolam, vrtcem, starostnikom in ostalim občanom, da omejijo gibanje in se naj zadržujejo v zaprtih prostorih," pozivajo občane. 

Na merilnem mestu Murska Sobota, Cankarjeva ulica, je v zraku 64 PM10 delcev, na merilnem mestu v Rakičanu pa 16. 



Jure Kljajić
Onesnažen zrak se je razširil tudi nad Mursko Soboto in okoliške kraje.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju. "Pri gorenju plastike so sproščene snovi odvisne deloma od vrste plastike. Praviloma pri gorenju plastike v coni neposredno ob požaru, pa tudi v širše območje vpliva požara, lahko pričakujemo sproščanje večjih količin CO2, pa tudi CO, pri plastiki, ki vsebuje tudi halogene elemente (npr.: polivinilklorid, plastika, ki vsebuje zaviralce gorenja), pa tudi vodikovega cianida, vodikovega klorida in podobno," opisujejo. Prav tako se sproščajo tudi onesnaževala, ki jih sicer poznamo iz onesnaženega zunanjega zraka, kot so dušikovi oksidi in žveplov dioksid ter delci – večje med njimi lahko vidimo kot dim ali saje, najmanjših ultrafinih pa niti ne moremo videti.



NIJZ pravi, da smo plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. "Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele." Dodali so, da pri ljudeh, ki niso v neposredni bližini požara in mu niso neposredno izpostavljeni, običajno resnejših učinkov na zdravje zaradi požara ne pričakujejo. 

Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.

Kakšna so priporočila? 
NIJZ osebam, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave, svetujejo, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom. Če je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočajo zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Prav tako je najboljše izogibanju onesnaženih območjem. "Izogibamo se dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšamo izpostavljenost izpustom v zrak. Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla, tako bi se lahko preko podtalnice onesnažila tudi pitna voda. Priporočamo, da vrtnin in sadja, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate." Glede uporabe pitne vode pa je treba upoštevati navodila upravljavca vodovoda.

Več o ponedeljkovih meritvah kakovosti zraka najdete TU


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.