Vrane so mu požrle ves pridelek
Medtem ko so se z množično naselitvijo vran v mestnih okoljih marsikje že sprijaznili, pa jih drugod še dojemajo kot nadlogo, predvsem na kmetijskih območjih, kjer te ptice lahko povzročijo veliko škodo. Še posebej jim tekne koruza.
To je spoznal tudi kmet s Ptujskega polja, ki so mu vrane uničile pet hektarjev velik posevek koruze. »Potem ko je kmet v aprilu zasejal njivo s koruzo, so ptiči v nekaj dneh pokljuvali vse zrnje, ki je bilo zasajeno,« pove odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote, ki ga je kmet najel, saj se je odločil pravno ukrepati zaradi utrpljene škode. Korpič, ki je v preteklosti dobil že več podobnih tožb, je na okrajnem sodišču na Ptuju vložil odškodninsko tožbo proti državi.
Ministrstvo je gluho
Opustošeno njivo si je po škodnem dogodku 15. maja lani ogledal cenilec Zavoda za gozdove Slovenije. Ocenil je, da je v dogodku nastalo za 6.900 evrov škode. A ministrstvo za naravne vire in prostor kmetu škode noče povrniti.
Korpič pravi, da se ministrstvo sklicuje na pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. »Po pravilniku je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že najmanj dvakrat prišlo do nastopa škodnega dogodka,« podrobnosti iz pravilnika našteva advokat.
A obenem se obregne ob člen tega dokumenta, ki govori o načinih varovanja premoženja. »Primerna načina varovanja premoženja v takih primerih sta odvračanje in ograjevanje. Torej bi morala moja stranka pet hektarjev veliko njivo zaščititi. Ampak kako? Nikjer ni določeno, kam postaviti ta odvračala, torej strašila, in koliko jih postaviti,« opozarja Korpič.
P. K. M., A. B., R. Š.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
