Shutterstock

Če se nam zdi, da imamo v letu že dovolj praznikov, se motimo. Ko zmanjka tistih, ki bi imeli vsaj približen kulturni ali verski pomen, si izmislimo nove – nakupovalne. »Singles' day« (dan samskih), črni petek, spletni ponedeljek …

Ne le da uvažamo tuje praznike, kot sta valentinovo in noč čarovnic, zdaj tudi živimo idejo, da je treba za občutek pripadnosti nekaj kupiti. Marketing ima za vsako življenjsko situacijo pripravljen nakupovalni ritual. Samski? Kupite si nekaj zase. V paru? Kupite nekaj za drugega. V dvomih? Kupite oboje.

unspalsh

Singles' day, praznik, ki so ga v devetdesetih letih iznašli kitajski študenti kot dan za samske (11. 11. – štiri enice simbolizirajo posameznike, ki niso v paru) in ki ga je spletna trgovina Alibaba pozneje spremenila v največji nakupovalni dogodek na svetu, je lani ustvaril za približno 203 milijarde dolarjev prometa. S tem bi lahko, če bi kdo hotel, postavili 10.000 kilometrov elektrificiranih prog po Evropi ali pa zgradili 13,5 milijona sončnih elektrarn za gospodinjstva. Namesto tega smo dobili približno 160.000 ton odpadne embalaže – toliko, kot je Slovenci ustvarimo v skoraj dveh mesecih – v enem dnevu.

Zakaj je tako preprosto odpreti denarnico za novo napravo, težko pa za nekaj, kar bi izboljšalo skupno prihodnost? Morda zato, ker nakup prinaša takojšnjo nagrado. Drobno, a oprijemljivo. Na železnice, sončne elektrarne in drevesa je treba čakati. In čakanje ni več del sodobnega programa.

Pexels

Denar, porabljen za potrošnjo, nas povezuje z občutkom nadzora – »jaz sem izbral, jaz sem si privoščil«. Denar, namenjen nečemu skupnemu, pa ta občutek odvzame. Ne moremo ga držati v rokah, pokazati prijateljem ali zapakirati v lično škatlo. In ker vrednost vse pogosteje merimo v všečkih in dostavnih rokih, ne v učinku na skupnost, izberemo tisto, kar se vidi takoj. Ko to logiko prenesemo v vsakdan, dobimo svet, kjer so popusti pomembnejši od potreb.

Črni petek traja že skoraj ves november. Božični popusti se začnejo, še preden se listje obarva rumeno. Januarja nas čakajo »nove priložnosti« – za nakup opreme za rekreacijo, ker smo se za novo leto spet odločili živeti bolj zdravo. Trgovci poznajo naše šibkosti bolje kot mi sami.

In vsako leto znova nasedemo. Ne zato, ker bi bili neumni, ampak ker je potrošništvo postalo sistem, ne izbira. Že dolgo ne gre več za to, kaj potrebujemo, ampak za to, kaj se pričakuje, da bomo potrebovali. In ker vsi to počnejo, se nam zdi normalno.

Shutterstock

V Sloveniji vsak od nas letno zavrže okoli 12 kilogramov oblačil. Večina jih konča v zabojniku, le redka v ponovni uporabi. Kar ni več modno, je odpadek. In kar je odpadek, je hitro spet priložnost – za nov nakup.

Včasih je bilo darilo izraz pozornosti. Danes je predvsem logistični izziv: naročilo, dostava, vračilo. Vsak klik v nakupovalnem vozičku se spremeni v transportni paket, embalažo in emisije. Spletni nakup, ki se zgodi v sekundi, za sabo pusti kilometre poti – tovornjakov, letal in kurirjev, ki se v predbožičnih konicah dobesedno prebijajo skozi gore kartona in plastike.

Kupujemo hitro, a razmišljamo počasi. Popusti so postali nova valuta sreče in več kot jih imamo, bolj se nam zdi, da prihranimo. A to, da je nekaj ceneje, še ne pomeni, da je brez cene.

Profimedia

Obstaja tudi dan brez nakupov, zadnji petek v novembru – isti dan kot črni petek. Ironija je popolna: dan, ki poziva k nenakupovanju, se bori za pozornost v istem algoritmu kot največja nakupovalna norija leta. Rezultat je predvidljiv. Kliki gredo tja, kjer so popusti, ne tja, kjer so premisleki.

A morda je prav to ključno vprašanje: ne koliko kupujemo, ampak koliko časa nam sploh ostane, da ne bi. Da ne bi drseli po katalogih, da ne bi brskali po akcijah, da ne bi primerjali cen. Potrošnja je postala naš prosti čas.

Ker je to moja zadnja kolumna v letu 2025, vam že zdaj želim predvsem to: manj praznikov, ki praznijo, in več dni, ki napolnijo. Naj napolnijo dlani s človeško toplino in ne z nakupovalnimi vrečkami iz trgovin. Pa čim več tistih nakupov, ki jih ne merimo v evrih, ampak v občutku, da smo naredili nekaj prav.