Žitna komisija v Gornji Radgoni o izhodiščni ceni pšenice. Želijo si 260 evrov za tono
Žitna komisija bo skušala prepričati kmetijsko ministrstvo, da preuči možnost državne pomoči za sektor pšenice.
V Gornji Radgoni se je pred dnevi na pobudo Sindikata kmetov Slovenije sestala komisija za pripravo izhodišč za spravilo in prodajo slovenske pšenice, imenovana tudi žitna komisija. Na sestanku, na katerem so bili prisotni Franc Küčan, Slavko Trstenjak, Franc Štih in Sašo Peček, so razpravljali o oblikovanju izhodiščne cene pšenice za leto 2025, obravnavali pa so tudi referenčne izračune stroškov pridelave pšenice.
Izračuni Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), ki so bili pred leti poleg dogajanja na borzah na Dunaju in v Budimpešti merodajni za oblikovanje odkupne cene pšenice na slovenskem trgu, za leto 2025 kažejo, da je cena pokritja stroškov za tono pšenice 261 evrov, stroški pridelave pa letos dosegajo 1943 evrov na hektar. »Odkupna cena bi torej morala biti med 200 in 260 evri oziroma bi se morala čim bolj približati ceni stroškov. Dejstvo pa je, da je Mlin Korošec že objavil odkupne cene, in sicer 210 evrov za tono. Če upoštevamo, da bo kmet imel povprečen pridelek šest ton na hektar, to pomeni okrog 300 evrov izgube na hektar. Tretje leto bomo torej kmetje delali z izgubo,« je povedal Küčan.
Žitna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki SKS, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije, od slovenskih odkupovalcev zato pričakuje ceno, ki bo pokrila proizvodne stroške, za pšenico iz sheme Izbrana kakovost pa dodatnih deset odstotkov vrednosti. »Pozivamo jih k pravičnejšemu oblikovanju cen,« pravi sogovornik, ki je opozoril še na dejstvo, da se površine, posejane s pšenico, v Sloveniji krčijo. Trenutno je ta poljščina posejana na približno 27 tisoč hektarjih, vprašanje je tudi, kakšni bodo letošnji pridelki zaradi sušnih razmer.
Bolj kot to pa skrbi dejstvo, da smo z domačo pšenico lahko samooskrbni le štiri mesece. Pridelamo je znatno več, vendar je ogromno prodamo, predvsem v Italijo.
Žitna komisija je na sestanku še sklenila, da bodo skušali znova vzpostaviti dialog z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V prihodnjih dneh jim bodo zato poslali uradni poziv, v katerem jih bodo prosili tudi za proučitev možnosti državne podpore za sektor pšenice.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
