Vanesa Jaušovec

V kmetijskih krogih je vsakoletna tema pogovorov škoda v kmetijstvu, ki jo povzročajo vremenske neprilike. V 20 letih so naravne nesreče v kmetijstvu povzročile za milijardo evrov škode. Pred nekaterimi vremenskimi pojavi se je mogoče fizično obvarovati, npr. pred sušo z namakalnimi sistemi, pred točo s protitočnimi mrežami v sadovnjakih, a vedno le v omejenem obsegu in na izbranih kulturah. Zato naj bi bila kmetijska zavarovanja eden izmed pomembnih elementov za ublažitev posledic škode. Toda slovenski kmetje zavarujejo le četrtino površin trajnih nasadov in njiv. Kmetje pravijo, da so zavarovanja predraga, iz zavarovalnic pa odgovarjajo, da so tudi tveganja, ki jih prevzemajo zavarovalnice, zelo visoka.

Kmetijsko ministrstvo je od leta 2016 do leta 2023 za sofinanciranje zavarovalnih premij za rastlinsko pridelavo in zavarovanje živali namenilo okrog 38 milijonov evrov. Da bi kmete spodbudilo k zavarovanju površin in živali, je z leti povečevalo obseg sofinanciranja premij z 20 na 60 odstotkov. Višja subvencija je imela pozitiven učinek na povečanje obsega zavarovanih površin, priznavajo v obeh zavarovalnicah. »Velik problem pa je, ker riziko suše še vedno ni sofinanciran. Prav tako so ponekod sofinancirane zavarovalne vsote določene prenizko,« opozarjajo v Agro Zavarovalnici, kjer omogočajo zavarovanje poljščin in zelenjave, sadja, vinogradov, nasadov hmelja, živali, drevesnic in rastlinjakov pred najrazličnejšimi vremenskimi pojavi.

Le še dve zavarovalnici zavarujeta kmetijsko proizvodnjo

Žal je bil trend rasti obsega zavarovanih površin glede na podatke kmetijskega ministrstva kratkega daha. Zaradi visokih škod, ki so bile posledice naravnih nesreč, so se posledično zvišale zavarovalne premije, kmetje pa so zavarovalnicam začeli očitati, da se je v skladu z višjo subvencijo povišala tudi zavarovalna premija. Kmetje tako ostajajo prepričani, da je zavarovanje ob aktualnih cenah kmetijskih pridelkov prevelik strošek, ki ga kmetije ne morejo financirati. Iz Agro Zavarovalnice na očitek kmetov odgovarjajo: »Tveganja, ki jih prevzemajo zavarovalnice, so zelo visoka.« V Zavarovalnici Triglav pa so dejali: »Višine zavarovalnih premij na kmetijskem področju določamo za vsako posamezno skupino kmetijskih kultur, za posamezna območja v povezavi z večletno škodno statistiko. Poleg tega je treba upoštevati še naraščajoče stroške pozavarovanja in trende posledic podnebnih sprememb.«

Jure Kljajić

Višine izplačanih odškodnin v Zavarovalnici Triglav ne razkrivajo, poudarili so le, da je bilo leto 2023 v obdobju treh let najhujše po obsegu in višini škod tudi v kmetijski panogi. Bolj konkretni so bili v Agro Zavarovalnici, edini specializirani kmetijski zavarovalnici pri nas. Zaupali so nam, da so lani sredi aprila ocenjevali pozebo, poplave v začetku junija, posledice toče maja, junija in julija, škodo po viharjih in suši. Skupaj so pregledali 1.042 škodnih primerov in ocenili 29.119 ha površin. Skupna vrednost obračunanih odškodnin je bila 4,29 milijona evrov, izplačila pa so bila na transakcijskih računih v dobrih dveh dnevih od končne cenitve, so dejali.

V Triglavu skrčili nabor zavarovanih produktov

Zaradi pogostosti škod v kmetijstvu in relativno majhnega obsega zavarovanih površin se vedno znova porajajo tudi vprašanja o obstoju zavarovalnic na našem trgu. V Agro Zavarovalnici so zatrdili, da ostajajo prisotni v Sloveniji. »Trenutno širimo ekipo cenilcev in ekipo zavarovalnih zastopnikov. Prav tako uvajamo nove zavarovalne produkte,« so dodali. Tudi iz Zavarovalnice Triglav sporočajo, da ostajajo na trgu kmetijskih zavarovanj, a s to razliko, da ne ponujajo več zavarovanj sadovnjakov za primer pozebe, o čemer smo v Vestniku že pisali. »Pogostost tega škodnega dogodka v zadnjih letih je pokazala, da škoda zaradi spomladanske pozebe v sadovnjakih postaja pričakovan dogodek.«

Zavarovanje je edino zagotovilo

Kmetijstvo je tovarna pod milim nebom in neugodne vremenske razmere lahko uničijo ali močno prizadenejo kmetijske pridelke ter kmete prikrajšajo za temeljni prihodek. Ublažitev izgube naj bi zagotavljala odškodnina na podlagi zavarovalne police. Zavarovalnice zagotavljalo, da omogočajo najboljše možne zavarovalne produkte, na drugi strani so kmetje s svojo finančno kalkulacijo. Ob dejstvu, da zadnji dve leti odkupna cena ne pokrije niti proizvodnih stroškov pridelave pšenice in koruze, pa se ne gre čuditi, da obseg zavarovanih površin upada.

Podatki o sofinanciranju zavarovalnih premij in zavarovanih površinah in živalih

	2021	2022	2023
Višina sofinanciranja	6.188.422 €	6.330.479 €	7.521.791 €
Zavarovana površina	53.501 ha	55.612 ha	51.228 ha
Št. zavarovanih živali	64.472	64.624	68.322

Vir: MKGP

Zavarovane površine za rastlinsko pridelavo v letih 2021–2023

Rastlinska pridelava	2021	2022	2023
Žita	38.034 ha	39.907 ha	38.079 ha
Sadje, nasadi	1.239 ha	1.154 ha	1.018 ha
Vinogradi	3.059 ha	3.340 ha	1.761 ha
Hmelj	1.302 ha	1.398 ha	1.505 ha
Druge rastline	9.867 ha	9.813 ha	8.865 ha
Skupaj	53.501 ha	55.612 ha	51.228 ha

Vir: MKGP