Kmetje pozivajo, naj jih vključijo v delovne skupine pri usklajevanju zakonodajnega svežnja
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Združenje kmečkih sirarjev Slovenije in Združenje slovenske kmečke iniciative so pripravili skupne zahteve o predlaganih zakonodajnih spremembah in jih poslali ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ključne kmetijske organizacije vse od objave zakonodajnih sprememb pregledujejo predlagane spremembe in rešitve, pri povabilu k usklajevanju zakonodaje znotraj delovnih skupin pa so jih nosilci posameznega zakona pozvali k oddaji pisnih pripomb še pred začetkom usklajevanja. Kot so pojasnili v dopisu, bi za pripravo pisnih pripomb potrebovali analize, ki so pripeljale do sprememb zakonodaje, ter učinke, ki jih bo imela nova zakonodaja na kmetijski sektor. Ministrstvo so zato pozvali, naj jim še pred začetkom dela v delovnih skupinah posreduje obljubljene analize in podatke.
Nevladne organizacije pripravljajo številne pripombe k uvedbi ekonomskih razredov, agrofotovoltaiki, sestavi sveta Zavoda za gozdove, določitvi lokalnega trga, ukinitvi kletk za rejo kokoši nesnic, bodo pa te pripombe podrobneje predstavili v delovnih skupinah, saj se sproti odpirajo dodatna vprašanja in pomisleki. »Nujno je, da v delovne skupine vabite vse nevladne organizacije s področja kmetijstva,« so še zapisali in ministrstvo pozvali k nujnemu podaljšanju roka za pripravo komentarjev in pripomb k četrti spremembi strateškega načrta (SN) skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. V tako kratkem času namreč po njihovem mnenju ob hkratnem intenzivnem delu pri sprejemanju zakonodajnega svežnja ne morejo pripraviti kakovostnih in celovitih predlogov za spremembo SN.
