Nataša Juhnov

Slovenska prašičereja je tako kot druge kmetijske panoge v negotovih časih, zato se je strokovna selekcijska služba za prašičerejo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z območnimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi po nekaj letih ponovno odločila prirediti srečanje prašičerejcev. Bilo je v Cerkvenjaku, udeležilo se ga je 78 slušateljev, od tega 29 prašičerejcev iz Pomurja. V prvi vrsti je bilo namenjeno vzpostavljanju sodelovanja med prašičerejci, ne glede na velikost rej, genotip prašičev ali regijo, prav tako pa predstavitvi aktualnih tem s področja. Med drugim so govorili o nujnosti izvajanja biovarnostnih ukrepov za zaščito pred prenosljivimi boleznimi. Kot je povedala Milena Kovač z ljubljanske biotehniške fakultete, pravilnik o biovarnosti predpisuje najmanjši, a nujni nabor ukrepov, rejci pa se pri pripravi načrta biovarnosti posvetujejo z izbranim veterinarjem in svetovalno službo. »Z biovarnostnimi ukrepi ščitimo svojo rejo in reje v okolici ali pri poslovnih partnerjih. Rejcem zato priporočamo, da se odločajo za višjo stopnjo zaščite, kot je predpisana v zakonodaji. Tako smo rejcem v sklopu tega predstavili tudi nevarnosti nalezljivih bolezni, kot so slinavka in parkljevka ter afriška prašičja kuga.«

Kastracije z anestezijo

Ena od perečih tem, obravnavanih na srečanju, je bila uvedba kastracije pujskov z anestezijo oziroma analgezijo v prvem tednu po skotitvi. To bi na kmetijah v Sloveniji opravljali izključno veterinarji, po pregledu zakonodaje v drugih državah članicah Evropske unije (EU) pa so prisotni ugotovili, da ta problem drugod rešujejo različno. V državah, kjer je telesna masa ob zakolu manjša, pitajo nekastrirane merjasce. V državah z večjo maso ob zakolu ta postopek ni ustrezen zaradi možnosti pojava spolnega vonja, zato pitanje merjascev in imunokastracijo potrošniki zavračajo, pod njihovim pritiskom pa tudi klavno-predelovalna industrija. V zahodnih državah EU je dovoljena le še kastracija z anestezijo in analgezijo, ki jo lahko opravljajo rejci, starejši od 18 let z opravljenim tečajem. V mlajših državah članicah na vzhodu EU se ravnajo po evropski zakonodaji, ki dopušča kirurško kastracijo brez anestezije ali analgezije. »Kirurška kastracija podraži prirejo, če jo opravijo veterinarji, prav tako je za lajšanje bolečine pri nekaterih metodah kastracije potrebnega več delovnega časa. Iz prakse poročajo tudi o povečani smrtnosti kastratov pri uporabi analgetikov, ki se aplicirajo z injekcijo. Rejci zato zahtevajo prehodno obdobje za čas do uvedbe nove evropske zakonodaje, pa tudi možnost, da kirurško kastracijo z anestezijo ali analgezijo opravljajo sami pod nadzorom izbranega veterinarja, seveda pri tem ne zavračajo opravljanja tečaja.«

Jure Kljajić

Druga izpostavljena tema je bila reja prašičev brez kletk, predvsem svinj v prasiliščih. Kot je povedala Kovačeva, je treba rejce na spremembe v prasiliščih pripraviti, prav tako je treba privaditi svinje na nov sistem reje. Tako se mora že pri selekciji več pozornosti nameniti mirnemu značaju svinj ter izboljšati odnos med človekom in prašiči. »Rejo svinj v prasitvenih košarah in na stojiščih je enostavno zakonsko prepovedati, težje pa je v naših razmerah to izvesti v praksi, predvsem zaradi pridobivanja gradbenih dovoljenj, pomanjkanja investicijskih sredstev, neamortiziranih in pred kratkim obnovljenih hlevov ter neplačanih kreditov. Rejci potrebujejo dolgoročne usmeritve pri gradnjah hlevov, zmanjšanje birokratskih postopkov, zglede dobrih praks in izobraževanje,« je še poudarila. Nadstandardni sistemi reje zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih rejcev in jih spravljajo v nezavidljiv položaj, pri čemer slovenski trg preplavi cenejše svinjsko meso z manj reguliranih trgov ali iz rezerv pred iztekom roka uporabnosti. »Rejcem zato prigovarjamo, naj se ob novih investicijah odločajo za večje prasitvene kotce s prostimi svinjami ali z možnostjo ukleščenja svinj.«

Pogoje ustvarja država
Kljub vse strožjim zahtevam in birokraciji, ki ni zasnovana na strokovnem delu in podpori prireje, ter kljub vedno večjim težavam z odkupom dopitanih prašičev slovenskim rejcem ostaja volja za delo. Dejstvo pa je, da se z novimi zahtevami po biovarnosti, kastracijah, prostih svinjah in večjih površinah zanje večajo stroški, ki pri odkupu niso vračunani v ceno. Tudi potrošniki, ki zahtevajo večjo dobrobit za prašiče, se pred trgovsko polico odločajo za nakup mesa predvsem na podlagi cene. Pod črto rejci načeloma ne oporekajo večji dobrobiti prašičev, imajo pa upravičeno zahtevo, da jim njihov dohodek zagotavlja preživljanje družine in dobiček nova vlaganja najmanj v obsegu, kot ga dosegajo rejci, ki jim za dobrobit prašičev ni mar. »Če ne bo poskrbljeno tudi za dobrobit rejca, se bodo kmetje odrekli trdemu delu pri reji prašičev. Morda najprej manjši rejci, ki ne morejo računati na nepovratna sredstva, lastni vložki v zahtevane spremembe pa so preveliki. Pogoje za razvoj prašičereje ustvarja država, ki bi morala slediti dolgoročnim ciljem ter delati manjše korake v pravo in s stroko podprto smer,« je še prepričana Milena Kovač.