Vanesa Jaušovec

Filip Geder iz Domajinec in Jaka Norčič iz Sebeborec sta dijaka Biotehniške šole Rakičan, ki sta se že drugo leto zapored izkazala s svojimi spretnostmi v oranju na regijskem prvenstvu oračev Prekmurja in Prlekije ter se uvrstila na državno tekmovanje oračev, ki bo 12. in 13. septembra v Rakičanu.

Sedemnajstletnika, ki bosta v prihajajočem šolskem letu obiskovala tretji letnik programa kmetijsko-podjetniški tehnik na omenjeni šoli, sta se s kmetijskimi opravili srečala že doma, saj oba prihajata s poljedelsko-živinorejskih kmetij. »Pri nas doma imamo okrog 30 glav goveda, od tega devet krav in približno 20 bikcev ter teličkov, poleg tega obdelujemo okrog 20 hektarjev zemlje. Osnovne poljščine, kot so pšenica, ječmen in koruza, porabimo za prehrano živali, presežke pa prodamo,« pove Filip, ki doma poprime za vsako delo, le molze ne.

Damjana Nemeš

Na kmetiji delata njegova starša, sestra in njen fant, vse več pa jim pomaga tudi Filipovo dekle. »Ne predstavljam si, da bi se ukvarjal s čim drugim. Že naši predniki so se ukvarjali s kmetijstvom, v naši družini gre to iz roda v rod, prav tako so se sami izobraževali v tej smeri. Tudi sam bom poskušal ohraniti družinsko tradicijo ter vse, kar so predhodne generacije ustvarile in tako dolgo gradile,« je odločen sogovornik.

Norčičevi na kmetiji vzrejajo goveje pitance, imajo jih okrog 210, nekaj imajo tudi prašičev, obdelujejo pa približno 60 hektarjev zemlje. Delo je v domeni očeta in mame, ki ob tem hodi še v službo, poleg Jake pomaga še babica.

Osebni arhiv

Razmišljata o prevzemu kmetij

Mladeniča svojo prihodnost vidita v kmetijstvu, saj sta bila, kot sta povedala, tako vzgojena. Na lastne oči in z delom lastnih rok spoznavata, koliko časa in dela je treba vložiti v kmetijo ter kako zahtevno je preživljati se s kmetijstvom. »Žalosti pa naju, ker se očitno mnogi ne zavedajo, kako pomembno je kmetijstvo. Ne vidiva namreč ravno veliko podpore pri teh, ki odločajo o kmetih in kmetijstvu, saj so tudi vsi ukrepi, ki jih sprejemajo, takšni, da kmetom v veliko primerih otežujejo delo,« poudarita sogovornika.

Kljub temu ju to ne odvrača od misli, da bi nekoč tudi sama postala prevzemnika kmetij. Filip se želi po srednji šoli zaposliti, ob tem pa še naprej pomagati na kmetiji. Če bodo razmere ustrezne in stanje v kmetijstvu še vzdržno, bo po vsej verjetnosti sčasoma prevzel tudi vodenje kmetije. Podobno pravi Jaka, ki pa razmišlja tudi o študiju ter nato zaposlitvi, ob tem pa želi še naprej pomagati staršema na kmetiji.

Osebni arhiv

Delo na kmetiji zahteva različna opravila, med drugim je treba poskrbeti za pripravo zemlje za setev. To pomeni, da je treba zemljo tudi orati, kar sta mladeniča že docela usvojila. Filip se je z oranjem srečal doma, Jaka ga je pobliže spoznal ravno v srednji šoli pred dvema letoma, ko sta se oba tudi začela ukvarjati s tekmovalnim oranjem. Kot sta povedala, ju je k oranju spodbudil profesor, tudi sama sta pokazala zanimanje za to, s tem pa želita ohranjati tudi družinsko tradicijo, saj sta tudi njuna očeta tekmovala v oranju.

Najboljša v državi

Na letošnjem regijskem prvenstvu v oranju na Gornjih Slavečih je Filip tekmoval v kategoriji obračalnih plugov in ob tem zasedel skupno tretje mesto, Jaka je bil peti v kategoriji plugov krajnikov. Izmed šestih dijakov Biotehniške šole Rakičan, ki so se pomerili na tekmovanju, sta bila tudi letos Geder in Norčič najboljša mlada orača, to pa jima je drugo leto zapored omogočilo uvrstitev na državno tekmovanje. Poudariti velja, da sta lani na državnem oranju, ko sta tekmovala sploh prvič, dosegla odličen uspeh, postala sta najboljša mlada orača v državi. »Letos seveda želiva ta uspeh ponoviti, zato upava, da se bova kar najbolje pripravila.«

Vanesa Jaušovec

Priprave na državno tekmovanje v oranju bosta opravila v sklopu šole, kjer so jim pustili eno njivo, na kateri vadijo. »Te priprave vzamejo veliko časa. Za regijsko tekmovanje smo se pripravljali štiri dni, za državno se bomo verjetno še kak dan več, saj se res želiva izkazati na domačem terenu,« pove Filip.

Tekmovalno oranje je bolj zahtevno kot oranje doma. Čeprav tudi tam pazita na ravne črte in na to, da se na površini ne vidi vsaka brazda posebej, je drugačen že začetek. »Doma spustiš plug na njivo in lahko greš orat, na tekmovanju pa moraš odpirati in zapirati brazdo, šele nato lahko normalno orješ. Seveda je pomembna tudi globina reza,« pojasnjuje Jaka.

Vanesa Jaušovec

Mladeniča upata, da bodo vse orače, ki bodo zastopali regijo na državnem prvenstvu, v čim večjem številu prišli podpret tudi obiskovalci. »Veseli naju, da bodo tam zagotovo najini domači, prijatelji in tudi sošolci. Družini obeh sta ponosni na naju. Prav tako jim je v veliko veselje, da imajo naslednike, zato naju brezpogojno podpirajo na najini poti,« sta še povedala Filip Geder in Jaka Norčič.

Damjana Nemeš