Jure Kljajić

Andrej Smodič, je poln štiriletni mandat na čelu Javnega zavoda Krajinski park Goričko, po nekaj mesecih vršenja dolžnosti, dobil januarja letos.

Kot agrarni ekonomist na vizijo razvoja javnega zavoda in Goričkega zagotovo gleda skozi drugačne oči, a pravi, da "občutek za naravo imaš, ali ga nimaš". Ob tem poudarja, da tako velikega območja, kot ga pokriva krajinski park, ki zajema območja enajstih občin, ni moč upravljati brez povezovanja s kmetijstvom.

Jure Kljajić

"V največjem naravnem parku - v Triglavskem - živi 80 ljudi. Goričko je odprto, tu stalno živi 18 tisoč ljudi, in kmetijstvo je tukaj tradicionalna panoga, ki neposredno vpliva na okolje in na izgled krajine," pove Smodič, ki izpostavi, da sam nikakor ni "zagrižen in dogmatičen naravovarstvenik ali kmetijec", saj ob trčenju teh dveh ekstremov ni napredka, kar je bilo v preteklosti večkrat opaziti.

Desetletni načrt in sanacija gradu

Javni zavod ta hip intenzivno izvaja aktivnosti pri pripravi desetletnega načrta upravljanja, ki bo podlaga za nadaljnje delo in financiranje. Pri tem Smodič stavi na dialog s vsemi deležniki v okolju. "Skozi komunikacijo ugotavljamo, da interes za pogovor in iskanje rešitev obstaja," ocenjuje direktor, ki se strinja, da Goričko ima razvojni potencial, a da je potreben dogovor, "kaj in kje bomo delali, saj nam nič ne bo pomagalo, če sicer ne bomo lačni, a bomo ob tem do skrajnosti uničili naše okolje".

V pogovoru se dotakne tudi načrte z obnovo in sanacijo gradu Grad, ki velja za največji grad na Slovenskem. Javnemu zavodu je nedavno uspelo pridobiti skoraj 5 milijonov evrov za potrebne ukrepe na gradu, a Smodič priznava, da bo za kompletno sanacijo potrebnih kar nekaj let in kar nekaj milijonov evrov. "Naša primarna naloga je naravovarstvo. To, da smo se kot zavod znašli na tej lokaciji je bilo sprva dobro, da je grad lahko zaživel, zdaj pa je hendikep," pove.

Jure Kljajić

V zanimivem in iskrenem pogovoru direktor razkrije še marsikaj o svojih pogledih na razvoj Goričkega, o morebitnih rešitvah demografske problematike in o sodelovanju z goričkimi župani. "Do županov gremo proaktivno in skupaj z njimi skušamo upravljati ta prostor ter jim mogoče kdaj pa kdaj tudi pokažemo ogledalo. Lokalne skupnosti imajo neizmerno moč vplivanja na dogajanje na območju celotnega Goričkega s svojimi prostorskimi akti, kar se bistveno premalo zavedajo," med drugim pove v podkastu. Zakaj se ne strinja s tezo, da zavarovano območje omejuje razvoj Goričkega, kam bi preselil sedež javnega zavoda in kakšne načrte ima z širitvijo njegovih dejavnosti ter še marsikaj drugega o Javnem zavodu Krajinski park Goričko, pa izveste ob ogledu celotnega pogovora.