Arhiv Štajerskega Tednika

V ukrajinsko prestolnico Kijev so poleg dveh spodnjepodravskih občin Lenart in Juršinci odpotovali še predstavniki občin Kočevje, Murska Sobota, Koper, Logatec, Trbovlje, Hrastnik, Puconci, Velika Polana in Odranci. Kot rečeno, je srečanje organiziral U-LEAD z Evropo, ki ga podpira Evropska unija in njene članice Nemčija, Švedska, Poljska, Danska, Estonija in Slovenija. V obdobju 2016–2023 je v programu na voljo 152,3 milijona evrov za vzpostavitev bolj preglednega, odgovornega in odzivnega upravljanja v Ukrajini z velikim poudarkom na decentralizaciji in izboljšanju zmogljivosti v novonastalih občinah.

Skupna zgodovina prve svetovne vojne

In kako lahko teritorialno majcena Slovenija tu pomaga ogromni Ukrajini? Veliko, zlasti s prenosom dobrih praks pa tudi opozarjanjem na napake, ki jih je naša država z občinami vred naredila v letih pridruževanja EU in kasneje kot mlada članica skupnosti evropskih držav. Čeprav nimata skupnih meja, pa Slovenijo in Ukrajino vendarle povezuje tudi skupna preteklost prve svetovne vojne, ki je žal premalo poznana. Deli ozemlja današnje Ukrajine in Slovenije so nekoč pripadali isti državi – Avstro-Ogrski. Zaradi geografske oddaljenosti je bilo malo dejanskih stikov, zato so ljudje malo vedeli drug o drugem, na to nevednost pa je očitno vplivalo tudi dejstvo, da dolgo niti Slovenija niti Ukrajina nista imeli lastnih nacionalnih držav. Ni veliko znanega niti o tem, da so se vojaki iz današnje Ukrajine bojevali skupaj s slovenskimi vojaki na soški fronti, številni Slovenci pa so izgubili svoja življenja v Galiciji in Karpatih.

Preberite več v Štajerskem Tedniku