Gita Fras

Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene živalske skupine na svetu. V številnih evropskih državah so jim namenjeni različni standardizirani ukrepi, med katerimi je tudi obvezna ureditev varnih cestnih podhodov. Tudi v Sloveniji, kjer so dvoživke zavarovane, je urejenih vse več cestnih odsekov, kjer je pot za dvoživke varna, a je še vedno veliko črnih točk, tudi v Pomurju, kjer veliko dvoživk ob selitvi iz prezimovališč v mokrišča konča pod kolesi avtomobilov.  

Da bi dvoživkam pomagali pri varnem prehodu čez najbolj prometne ceste, različni javni zavodi ali druge organizacije ob pomoči prostovoljcev organizirajo prenašanje dvoživk z ene strani ceste na drugo, pa tudi postavljanje začasnih varovalnih ograj. Takšne akcije so tudi letos v Pomurju organizirali ob Ledavskem jezeru, v Črešnjevcih, Podgradu in Lutvercih, v Borecih ter Blagušu.

Ob Ledavskem jezeru je Javni zavod Krajinski park (JZ KP) Goričko postavil varovalne ograje na lokaciji Krašči–Ropoča na dveh cestah s skupno dolžino 1400 metrov. Ograje bodo, kot je pojasnil Kristjan Malačič iz JZ KP Goričko, postavljene, dokler bo trajala spomladanska migracija proti vodi, to je predvidoma do sredine aprila, tako imenovane nasprotne ograje oziroma tiste na drugi strani ceste, ki varujejo vračajoče dvoživke, pa še dlje.

Ograje so postavljali tudi v Borecih, pri tem jim je pomagala Občina Križevci. Začasne ograje v dolžini približno 300 metrov je treba vsako leto postaviti znova in nato pospraviti, zato bi bila najboljša rešitev, meni Vesna Kitthiya iz društva Beličnik, ki skrbi za potek akcije, postavitev trajnih ograj na obeh straneh ceste ter ustrezno razporejeni podhodi. V približno enem dnevu je okrog petnajst prostovoljcev postavilo varovalno mrežo na razdalji 900 metrov tudi na odseku državne ceste med Svetim Jurijem in Cerkvenjakom.

Prav tako so bile varovalne ograje postavljene tudi v Lutvercih v dolžini 200 metrov in v Podgradu v dolžini 250 metrov. Omenjeni lokaciji veljata poleg Črešnjevec za črne točke za dvoživke, poleg teh pa dvoživke najbolj množično v Prlekiji prehajajo ceste še v Borecih in v Kraljevcih. 

Gita Fras

Stanje se izboljšuje

Prenašanje dvoživk na vseh lokacijah bo potekalo še vsaj nekaj tednov, saj migracija proti vodi še ni dosegla vrhunca, prav tako se je zaradi nizkih januarskih temperatur prenašanje začelo pozno.

Na Goričkem so doslej med prenašanjem evidentirali navadno krastačo, rosnico, sekuljo, barsko žabo oziroma plavčka, zelene žabe, zelene rege, česnovke ter navadne in velike pupke. »V Borecih smo med slovenskimi črnimi točkami na vrhu prenesenih dvoživk. Letos smo imeli osem različnih vrst, v vseh letih jih je bilo deset. Prevladujejo krastače, tri vrste rjavih žab in zelene žabe, veliko je navadnih pupkov, precej redki s posamičnimi primerki pa so zelena krastača in veliki pupek,« je naštela Vesna Kitthiya. V Blagušu so največji delež tvorile krastače, pojavljajo se še sekulje, rosnice, zelene žabe in različne vrste pupkov, je povedala Gita Fras.

Gita Fras

Koliko dvoživk so prenesli, še ni mogoče povedati, saj akcije še trajajo, so pa na primer v Borecih do začetka tega tedna našteli več kot osem tisoč prenesenih živali, tako ocenjujejo, da so že približno na treh četrtinah. V Blagušu jih je bilo po besedah Frasove okrog 1500, približno toliko jih bodo najverjetneje še prenesli, ob Ledavskem jezeru pa so v preteklih letih prenesli tudi več kot 12 tisoč dvoživk.

»Črnih točk za dvoživke je na območju Goričkega in Pomurja veliko več, kot je lokacij, kjer se postavljajo varovalne ograje, so pa najbolj kritični odseki cest pokriti. Tu je povoženj dvoživk manj, zato lahko govorimo o izboljševanju stanja. Tudi število prostovoljcev, ki pomagajo dvoživkam čez cesto, se povečuje, vendar bi jih potrebovali še več za pokrivanje drugih črnih točk,« je povedal Malačič. Delno sta se z njim strinjali tudi sogovornici, ki pa sta izpostavili predvsem gost in prehiter promet na teh črnih točkah, ki kljub trudu številnih ne dela usluge dvoživkam.