Vanesa Jaušovec

Svet pomurske razvojne regije (svet regije) je na majski seji med drugim obravnaval pripravo tako imenovane regijske celostne prometne strategije. Na prvi pogled suhoparna in tehnična zadeva, ki ni imela potenciala za polemiko. Gre namreč za dokument, ki naj bi podobno kot občinska celostna prometna strategija omogočil učinkovito načrtovanje in izvajanje ukrepov za izboljšanje prometnega sistema, a za širše območje celotne statistične regije. Projekt je že sedaj del dogovora za razvoj regije, pri čemer evropski in državni delež sofinanciranja skupaj znašata 80 tisoč evrov, 20 tisočakov pa morajo prispevati občine po ključu števila prebivalcev.

Jure Kljajić

O (ne)smiselnosti dokumenta

Potem ko so izdelavi navedene strategije župani na predhodni korespondenčni seji sveta regije dali zeleno luč, so na tokratni pri Svetem Juriju ob Ščavnici drug za drugim izražali pomisleke. Prvi in najglasnejši je bil soboški župan Damjan Anželj. »Kaj nam bo ta dokument prinesel? Bosta zaradi njega prej zgrajeni obvoznica in železnica?« je med drugim dejal in poudaril, da občine že s celostnimi občinskimi prometnimi strategijami dosegajo učinke, ki naj bi jih zasledovala regionalna strategija.

Anželju so sledili tudi drugi župani, pri čemer je bilo slišati opozorila, da je ta hip v Pomurju v postopku izdelave kar 19 občinskih celostnih prometnih strategij, zato se zdi izdelava regijske strategije podvajanje dela in nepotrebno opravilo. »Če je namen tega le, da se porabi evropski denar in ima nekdo plačo ... Ogromno načrtov delamo, denarja za izvedbo projektov pa potem ni,« je bil ravno tako kritičen tišinski župan Franc Horvat.

Rok Šavel

Spet drugi, kot denimo velikopolanski župan Damijan Jaklin, so opozorili na vsebino predlaganega sporazuma o pripravi strategije, saj da so vsebovani členi, ki bi lahko občinam v prihodnosti pri prostorskem načrtovanju in izvajanju projektov močno zvezali roke. Po burni razpravi so župani sklenili, da sporazuma o pripravi strategije tokrat ne bodo potrdili in da bodo do naslednje seje sveta regije, ki bo predvidoma 19. junija v Odrancih, vložili pripombe k domnevno spornemu besedilu.

Skepso pomurskih županov je moč razumeti. Država, sklicujoč se na Evropsko unijo, na mehak način in v razmeroma kratkem časovnem obdobju uvaja in sofinancira poplavo mehkih ukrepov, katerih realni učinki so vprašljivi in pogosto na prvi pogled nevidni. 

Kot pogoj za evropski denar

Čeprav se tovrstni dokumenti zdijo kot neuporaben in drag kos papirja, ki so lahko, kot se je izrazil soboški župan, »sami sebi namen«, pa vendarle pridejo do izraza. In to takrat, ko je za uresničevanje projektov treba na trgu iskati sofinancerski denar. Le nekaj dni po predmetni seji sveta regije je tako ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo težko pričakovani javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029, težak slabih 50 milijonov evrov. Gre za enega redkih razpisov iz aktualne kohezije, ki namenja evropski denar neposredno za investicije v prometno infrastrukturo.

Jure Kljajić

In kdo lahko kandidira za ta nepovratna kohezijska sredstva? Občine ali konzorciji občin, ki imajo izdelane in sprejete celostne, občinske celostne ali regionalne celostne prometne strategije. Prvo generacijo tovrstnih strategij, to so celostne prometne strategije, ima le peščica pomurskih občin, med njimi soboška, ljutomerska, beltinska, križevska, lendavska, radenska in gornjeradgonska, občinske celostne prometne strategije pa ta hip pripravlja skupno 19 pomurskih občin. Vse s pomočjo evropskega in državnega denarja.

MOMS

Niti ene od strategij nima sprejetih, niti v pripravi, osem pomurskih občin, večinoma goričkih. To so občine Hodoš, Cankova, Grad, Rogašovci, Šalovci, Velika Polana in Kuzma. Najnovejši razpis za trajnostno mobilnost bo odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do konca aprila prihodnje leto. Prvi rok za prijavo je konec letošnjega septembra.