Jure Kljajić

Britanska družba Ascent Resources je na svojih spletnih straneh sporočila, da je arbitražni postopek proti Republiki Sloveniji, ki poteka pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu, prešel v sklepno fazo. Arbitražno sodišče je namreč potrdilo, da nima več nadaljnjih vprašanj, kar pomeni, da ne pričakujejo več nobenih dodatnih vsebinskih vlog.

Po pravilih ICSID mora sedaj tribunal odločitev izdati v 240 dneh po zadnji vlogi, zato je razsodba pričakovana do konca prvega četrtletja leta 2026, kar časovnico postavlja ravno v obdobje okoli prihodnjih državnozborskih volitev. Spomnimo, da Britanci od Slovenije zahtevajo 656,5 milijona evrov odškodnine, ker jim je bilo zaradi spremembe zakonodaje onemogočeno načrtovano pridobivanje zemeljskega plina v Petišovcih. Po noveli zakona o rudarstvu iz leta 2022 je bila namreč v Sloveniji uvedena popolna prepoved hidravličnega lomljenja. Britanci zatrjujejo, da je Slovenija s tem kršila določila dvostranskega investicijskega sporazuma in pogodbe o energetski listini. Gre za enega največjih odškodninskih zahtevkov proti Sloveniji doslej.

Zanimivo je, da je Ascent že predvidel delitev dobička med delničarje, pri čemer je 41 odstotkov prihodkov od morebitne pozitivne razsodbe rezerviranih za izplačila delničarjem, kar kaže na veliko samozavest podjetja glede uspeha v arbitražnem postopku.

Jure Kljajić

Družba je bila vpletena tudi v ločeno arbitražo proti svojemu nekdanjemu slovenskemu partnerju Geoenergu, ki je pristal v stečaju. Arbitraža se je končala julija letos, Ascent pa je bil uspešen — arbitražno sodišče mu je prisodilo 4,99 milijona evrov z obrestmi od januarja 2024. Dejanski izkupiček bo odvisen od dokončanja stečajnega postopka Geoenerga. Tudi ta postopek ima vrsto zapletov.

Rudarska pravica je namreč po stečaju zaradi nepredložitve bančne garancije prešla na državo, s čimer je bila proizvodnja plina na petišovskem polju formalno ustavljena. Toda iz varnostnih razlogov Petrol Geo še naprej izvaja vzdrževalna dela na vrtinah, prav tako država ni jasno določila, kaj bo s tamkajšnjo dejavnostjo in vrtinami v prihodnje. Na petišovskem polju je po strokovnih ocenah še za približno 10 milijard kubičnih metrov plina, ki pa je zaradi prepovedi hidravličnega lomljenja za zmeraj izgubljen.