V Slovenski kinoteki se danes začenjajo Dnevi nemško govorečega filma, ki v kinoteko deseto leto prinašajo nabor sodobne filmske produkcije iz nemško govorečih dežel. Odprl jih bo film Fritza Langa z naslovom M iz leta 1931, ki ga zaznamuje ekspresionistično, temačno in brezkompromisno vizualno vzdušje. Gre za Langov prvi zvočni film. "Otroci izginjajo in policija je nemočna pri razreševanju temačne skrivnosti. A kmalu se v zadevo vmeša kriminalno podzemlje; odkriti želijo morilca in zadostiti pravici," so vsebino filma povzeli v kinoteki.

· Kultura

Obudili spomin na režiserja svetovnega kova, ki je bival tudi v Ljutomeru

Langovemu filmu bosta sledila še dva dokumentarna in trije igrani celovečerci. Še zdaleč ne lipicanci z letnico 2025 je duhovit celovečerni prvenec Olge Kosanović, ki pod drobnogled postavi Avstrijo kot državo z eno najstrožjih zakonodaj za pridobivanje državljanstva ne samo v EU, temveč na svetu.

Švicarski dokumentarec Mi, dediči Simona Baumanna iz leta 2024 pa bo odprl razpravo o dedovanju zemlje in življenjskega dela staršev, o denarju, privilegijih in bremenih, ob čemer režiser pred objektiv postavlja lastna starša in njuno kmetijsko posest.

Podobni tematiki sledi tudi švicarski igrani film Bagerska drama Pieta Baumgartnerja iz leta 2024. V središče postavi družino, ki namesto medsebojnim odnosom vso svojo pozornost namenja preživetju družinskega podjetja. Kurdsko-avstrijska režiserka Kurdwin Ayub bo v ciklu Dnevi nemško govorečega filma zastopana s svojim tretjim celovečernim filmom Mesec z letnico 2024, ki je doživel premiero na lanskem festivalu v Locarnu, kjer je bil tudi nagrajen. Gre za napet film o zatiranju žensk, ki prek mešanice drame, akcijskega filma in trilerja s pretežno improviziranimi dialogi obrne arhetip belega odrešenika ter gledalce prisili v soočenje z lastnimi predsodki.

Preberite še

Trajnost

Kateri način ogrevanja se najbolj splača?

Dnevi nemško govorečega filma se bodo 8. novembra sklenili z dramo o odraščanju v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Amrum iz leta 2025 Fatiha Akina v središče zgodbe postavi dvanajstletnega dečka, ki se spopada z zahrbtnim morjem, lovi tjulnje, hodi na nočni ribolov in dela na bližnji kmetiji, da bi mami pomagal nahraniti družino. Kljub stiskam se življenje na lepem, vetrovnem otoku zdi skoraj rajsko, a ko s koncem vojne končno pride mir, se razkrije globlja grožnja: sovražnik je veliko bližje, kot si je predstavljal.

Dneve nemško govorečega filma so v Slovenski kinoteki pripravili v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana, Avstrijskim kulturnim forumom in švicarskim veleposlaništvom.

Grossmann.si

Bil je ameriški filmski režiser avstrijskega rodu, čigar filmi veljajo za mojstrovine vizualne kompozicije in ekspresionistične napetosti. V Prlekijo je prišel kot mlad nemški oficir, bival pa je pri družini odvetnika Karola Grossmanna, ki se je takrat že dobrih deset let ukvarjal s filmsko snemalno tehniko. Lang se takrat še ni ukvarjal s filmom, bil je namreč slikar in kipar, zato se upravičeno smatra, da je bivanje pri Grossmanovih v Ljutomeru vsaj do določene mere vplivalo na njegov nadaljnji umetniški razvoj. Lang si je v Ljutomeru ogledoval Grossmanove filme, ki veljajo za prve slovenske zapise, na voljo mu je bila obsežna Grossmanova knjižnica, pri lokalnem lončarju pa je ustvaril štiri kipe, ki veljajo za edina znana nefilmska dela tega velikega umetnika.

Med Langove najbolj slavne filme spadata prelomni futuristični znanstvenofantastični spektakel Metropolis (1927) in izjemno vplivni M (1931), predhodnik filma Noir. V tistem času je bil najbolj spoštovan režiser v Evropi. Joseph Goebbels ga je povabil na čelo nemške filmske industrije, kar je odklonil in zaradi nestrinjanja z nacistično ideologijo leta 1934 emigriral v ZDA (Goebbelsovo vabilo je sicer sprejela Leni Riefenstahl). Po selitvi v Hollywood je posnel čez 20 filmov, ki veljajo za mojstrovine noir žanra in večplastnih trilerjev. Njegovi najbolj znani filmi tega obdobja so Bes (1936), Samo enkrat se živi (1937), Rablji tudi umirajo! (1943), Ženska v oknu (1944), Škrlatna ulica (1945) in Velika vročina (1953). Za svoja dela je dobil številna priznanja, Britanski filmski inštitut pa ga je poimenoval za enega najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov. O njem in njegovih filmih je napisanih nešteto knjig, njegov filmski slog se kopira še dandanes, vplival pa je praktično na vse generacije hollywoodskih režiserjev. 

Zoran Smiljanić je letos izdal strip o Fritzu Langu z naslovom Fritz Lang: Ljutomer ̶ Berlin ̶ Hollywood.

Grossmann.si