Tudi lansko leto zaznamovali številni uspešni projekti
Popoldan se je v Cirkulanah pri gradu Borl zgodila huda nesreča pri delu.
Letošnje praznovanje tedna slovenskih splošnih knjižnic je potekalo pod sloganom »Moja knjižnica povezuje«. Poudarek celotedenske akcije je predaja sporočila, da so knjižnice za svoje uporabnike vedno dostopne. V ormoški knjižnici so v duhu aktualnih ukrepov pripravili virtualno predstavitev knjižnice, tako osrednje kakor tudi treh krajevnih knjižnic.
Šolski center Ptuj, ki pod skupnim imenom združuje štiri srednje in višjo strokovno šolo, je lani na šolsko ministrstvo naslovil predlog po novem programu – tehniški gimnaziji. Odgovor pristojnih je bil negativen. Letos se za oblikovanje novih programov niso odločili.
Vlada je v predlog šestega protikoronskega svežnja, torej zakona, ki naj bi bil namenjen izključno blaženju posledic epidemije, uvrstila tudi člen o izenačitvi vpisnih pogojev za maturante poklicne in splošne mature. V strokovni sferi je završalo. Proti izenačitvi vpisnih pogojev pa sta tako ravnatelj ptujske gimnazije Boštjan Šeruga kot ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Darja Harb.
Tudi v drugem valu koronavirusa ostajajo domovi upokojencev največja žarišča okužb. Število pozitivnih na covid-19 tako med stanovalci kot zaposlenimi iz dneva v dan raste, prav tako število hospitaliziranih in umrlih, a k sreči je visok tudi delež ozdravelih. Na Ptuju ugotavljajo, da večina stanovalcev okužbo preboli brez večjih zapletov, da pa nikakor ne gre za nedolžen virus. Umrlo je 22 okuženih stanovalcev – vsi so sicer imeli spremljajoče druge bolezni in so bili že prej v slabem stanju.
V Centru za starejše občane Ormož se te dni borijo z okužbami s korona virusom. V enoti v Svetem Tomažu jim je po petih tednih uspelo širjenje okužbe zajeziti, sredi novembra pa so se s prvimi okužbami srečali v ormoškem domu.
Ni mu bilo pomoči.
V Sveti Trojici so sklenili, da bo letos Božiček otroke obdaroval brezstično. Tudi v Majšperku si želijo, da bi vsaj eden od treh dobrih decembrskih mož lahko z darovi narisal nasmeh na obraze mladih nadobudnežev, a ključno vprašanje ostaja neodgovorjeno – kako?
Stavba, v kateri deluje Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Pacinje, je stara in dotrajana ter posledično potrebna investicijskih del. Glede na njeno stanje prenova ni smiselna, zato so se gasilci skupaj z vodstvom ptujske občine že pred dvema letoma odločili za rušitev objekta in gradnjo novega. Investicija, vredna 306.000 evrov, bo v največjem deležu financirana iz občinskega proračuna. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno že leta 2018, nov gasilski dom pa bo predvidoma dokončan avgusta 2022.
Do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili bo Lekarne Ptuj kot vršilka dolžnosti vodila Tanja Novak. Na razpis za to delovno mesto sta se sicer prijavila dva kandidata, ki se bosta svetu zavoda predstavila čez nekaj dni.
Koordinacijski odbor Liste Marjana Šarca Spodnje Podravje, ki ga vodi Branko Burjan, je tudi juršinskim svetnikom predlagal sprejetje sklepa, da so člani Slovenske varde v Juršincih nezaželeni.
Na Območni obrtno-podjetništvi zbornici (OOZ) so Ptuj minule dni podjetnikom z enim do štirimi zaposlenimi razdelili obrazne zaščitne maske.
V Sloveniji so včeraj potrdili 1302 okužbi s koronavirusom.
Nekateri o smrti razmišljajo le 1. novembra, drugi očitno že prej. To dokazuje tudi podatek, da je v žarnem zidu na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju, kjer je 240 žarnih niš, vedno več zakupov od še živečih ljudi. »Rezervirali« so kar četrtino vseh mest, torej okrog 60 niš. Ljudje si za čas življenja veliko raje zakupijo mesto v žarnem zidu kot v delu pokopališča, kjer so grobovi.
Pred dvema letoma se je svet občine Središče ob Dravi odločil, da ne bo več sofinanciral delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), katerega soustanovitelji so še danes. Zato je vodstvo muzeja sprožilo sodne postopke, ki so se začeli s poskusom mediacije, a obakrat neuspešno. To pomeni, da gre postopek naprej v obravnavo pristojnega sodišča.
Negativno poslovanje ptujskega mestnega gledališča (MGP) bo očitno še kar nekaj časa dvigovalo prah. Rdečih številk, v katerih je ta zavod plaval že kar nekaj let, ni mogoče ovreči z nobenimi pojasnili, pa če so še tako glasna in široka. Ključna ugotovitev Nadzornega odbora MO Ptuj je, da se je primanjkljaj zviševal že zadnjih nekaj let, samo lani je znašal 30.000 evrov, skupno pa je od leta 2015 narasel na 90.000 evrov. Šele po tem razkritju je direktor gledališča Peter Srpčič prekinil pogodbo z dosedanjim najemnikom kavarne pod gledališčem, ki jim dolguje kar nekaj denarja; del tega ne bo nikoli izterjan.
Dornavski župan Janko Merc se je po polovici mandata odločil, da bo funkcijo opravljal poklicno. Svetniki so njegovo določitev razbrali iz številk v proračunu za prihodnje leto, zato so to vprašanje odprli tudi pri obravnavi predlaganega proračuna.
Korona obdobje piše tudi pozitivne zgodbe. Eno takšnih so po dolgih letih prizadevanj spisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). Direktor Aleksander Lorenčič je z velikim veseljem in ponosom sporočil, da je zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj postala last PMPO. Le-ta je že od leta 2000, ko je sprejel v restavratorski atelje cikel osmih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma.
Razstava na ploščadi nad ptujsko tržnico marsikaterega obiskovalca spodbudi k razmišljanju o tem, kaj je Ptuj predstavljal nekoč in kaj danes. Na njegovo preteklost in sedanjost, kako se razvija mestno jedro, kako obrobje, smo pogledali skozi oči arhitekta in urbanista Marjana Berliča, čigar delo je tesno prepleteno z mestom in njegovo podobo ter razvojem.
