Predvsem kmetje in kmetijska podjetja ta čas iščejo sezonske delavce. A za to delo je med domačini le malo zanimanja. Če je Slovenija zanimiva za sezonske delavce iz tujine, predvsem iz držav bivše Jugoslavije, pa se na drugi strani Slovenci raje odpravijo v Avstrijo - zaradi boljših zaslužkov.
Perutnina Ptuj, največje živilsko podjetje v regiji, ki je pred petimi leti postalo del poslovnega imperija Ukrajinca Jurija Kosiuka, je lani po prvih javno znanih podatkih poslovalo odlično. Prihodki so na ravni skupine zrasli za 29 odstotkov, dosgeli so namreč kar 441 milijonov evrov. Kakšen bo dobiček, poslovodstvo še ne razkriva, saj da je poslovno poročilu v revidiranju.
Zaradi investicijskih del na železniški infrastrukturi nekateri vlaki na progah Ljubljana–Litija–Zidani Most–Dobova in Poljčane–Maribor ne vozijo, so združeni z naslednjim vlakom.
Zaradi investicijskih del na železniški infrastrukturi nekateri vlaki na progah Ljubljana–Litija–Zidani Most–Dobova in Poljčane–Maribor ne vozijo, so združeni z naslednjim vlakom.
Zaradi investicijskih del na železniški infrastrukturi nekateri vlaki na progah Ljubljana–Litija–Zidani Most–Dobova in Poljčane–Maribor ne vozijo, so združeni z naslednjim vlakom.
Kljub poskusu upraviteljev gostinskih lokalov tako v Ljudskem vrtu kot na ptujskem gradu, da v čim krajšem času najdejo najemnike, jim to tudi tokrat ni uspelo. Oba do nadaljnjega ostajata zaprta.
Delež vetrne energije v Sloveniji bi lahko zaokrožili na 0,0 odstotka. Glede na nacionalni energetski načrt bi se ta številka lahko kaj kmalu spremenila. Država predvideva, da bo delež energije, ki ga bodo proizvedli vetrni agregati, do leta 2040 znašal že štiri odstotke. Bodo k temu cilju prispevale tudi vetrne elektrarne na območju Maclja (Žetale–Rogatec), Pohorja (Slovenska Bistrica) ter Plešivca (Makole–Rogaška Slatina)?
Kot je razvidno iz kadrovskega načrta, bo v Skupni občinski upravi občin (SOU)Spodnjega Podravja v tem letu lahko zaposlenih kar 18 novih sodelavcev. Skupaj jih bo že 64. Nekateri ptujski mestni svetniki imajo ob tem pomisleke, županja Nuška Gajšek pa je prepričana, da je to prava poteza, saj je obseg nalog vedno večji, država pa jim omogoča zajeten delež sofinanciranja teh delovnih mest.
Gimnazije so tudi letos med bolj obleganimi srednjimi šolami. Glede na letošnje podatke se je na večino njihovih programov prijavilo več kandidatov, kot je na voljo prostih mest. Prav zato bodo morali marsikje vpis omejiti. Prednost bodo imeli tisti devetošolci, ki imajo v zadnji triadi boljše ocene pri obveznih predmetih. Če sta morebiti dva kandidata v točkah izenačena, se upošteva uspeh na nacionalnem preverjanju znanja.
Glede na napovedi in stanje v občinski blagajni kakšnih velikih novih investicij letos na Ptuju ni pričakovati. Občina sicer zagotavlja precej denarja, a le za pripravo dokumentacije za izvedbo nekaterih projektov. Samo ta prva, zagonska faza, torej, da bodo sploh lahko začeli graditi, jih bo za šest projektov stala okrog 400.000 evrov. Sama izvedba in časovnica (večine) pa je odvisna predvsem od radodarnosti države in Evrope
Šli smo po sledeh mreže podjetij iz Slovenije in tujine, ki se pojavljajo pri projektu, vrednem 250 milijonov evrov.
Osnovno šolo Juršinci, ki jo vodi ravnatelj Matej Sužnik, obiskuje 246 otrok v 13 oddelkih, vrtec pa 102 malčka. V vrtcu imajo šest skupin, od katerih je ena skupina locirana v prostorih šole. Lani je OŠ Juršinci, skupaj z vrtcem, gospodarila s prihodki v višini dobrih dveh milijonov evrov.
Franc Križan iz občine Juršinci čebelari že več kot pet desetletij. Je prejemnik zlatega odlikovanja Antona Janše prve stopnje.
Občina Ormož je lani za investicije namenila dobrih 11 milijonov evrov, kar je sicer okoli 7,5 milijona evrov manj od načrtovanega. Verjamejo, da bodo večino tega realizirali letos.
Proračun občine Majšperk za leto 2023 krojita projekta še minulega mandata, to sta izgradnja kompetenčnega centra na Bregu in dokončanje kolesarskih povezav. S prvim so se sedaj prijavili na razpis gospodarskega ministrstva za pridobitev slabih 700.000 evrov, izgradnja kolesarskih povezav pa je evropski projekt. Pri obeh pa skrbi podražitev.
Na Šolskem centru Ptuj bo v prihodnjem šolskem letu na treh srednjih šolah oz. 21 strokovno izobraževalnih programih na voljo 624 prostih mest za novince. Od tega jih bo jeseni najverjetneje zasedenih komaj nekaj več kot polovica. Podatki informativnega vpisa kažejo na to, da se mladi še vedno premalo zanimajo za poklicno izobraževanje, najmanj privlačna sta poklica cvetličar in trgovec ter klepar-krovec.
Kot kaže, bo največjo osnovno šolo v občini Ormož prihodnjih pet let še naprej vodil dosedanji ravnatelj Aleksander Šterman.
Občinsko podjetje Javne službe Ptuj se ukvarja s številnimi dejavnostmi, od zbiranja odpadkov in energetike, pokopališke dejavnosti, upravljanja stavb, tržnice pa vse do vzdrževanja in urejanja površin. Ptujska občina bo za nekatere izmed teh storitev letos plačevala precej več kot doslej.
V prvi polovici aprila so na odru KPC Majšperk, ki je postal osrednji hram folklornih prireditev, zaplesale najprej nožice mlajših folklornikov, v drugi polovici meseca pa so se zavrtele še odrasle folklorne skupine iz regije. »Kar 10 skupin je preseglo območni prag in se uvrstilo na regijski nivo, kar pomeni, da je ptujski konec eden močnejših na področju folklorne dejavnosti,« je povedal strokovni spremljevalec prireditve Tomaž Simetinger.
