DK

Spletne goljufije niso nobena novost, spreminjajo pa se načini izvedbe. Kljub mnogim opozorilom praktično vsakodnevno na policiji zaznavajo tovrstne primere. V tem tednu so na Policijski upravi Maribor prejeli prijavo goljufije, ki se je nanašala na prodajo predmeta prek spletnega oglasnika.

Oškodovanec je preko spletnega oglasnika prodajal lopato, na oglas se je odzval neznanec preko druge komunikacijske aplikacije, ki ga je prepričal, da bo artikel kupil. Prodajalcu je posredoval »spletno povezavo«, preko katere naj bi nakazal denar. Pri tem je oškodovanec sledil navodilom, vnesel občutljive bančne podatke (misleč, da bo na njegov račun izvedeno plačilo), nakar so mu iz računa odtujili denar. Skupno je bil oškodovan za okrog 1.500 evrov.

Kako prevare potekajo?

Prevare izvajajo preko raznih spletnih oglasnikov, tudi Marketplacea in Bolhe, kjer dobijo podatke o prodajalcih. Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo na napredno obliko tako imenovanega phishing napada, ki cilja prav na uporabnike, ki prodajajo izdelke prek spletnih malih oglasov. Po oddaji malega oglasa prodajalca kmalu po SMS-sporočilu ali aplikaciji Viber oz. WhatsApp kontaktira potencialni kupec, pri čemer uporablja telefonsko številko iz tujine, profil v aplikaciji za sporočanje pa je lažen. Osebo zanima, ali je oglas ažuren, po navadi se hitro »odločijo za nakup«, ki naj bi se izvedel preko povezave do spletne strani. Prek te naj bi z vpisom podatkov o kreditni kartici na kartico prejeli plačilo za izdelek.

»Prodajalcu pošlje povezavo do spletne strani. Prek nje naj bi z vpisom podatkov o kreditni kartici na kartico prejel plačilo za izdelek. Povezava v sporočilu vodi na lažno spletno stran, ki uporablja grafično podobo znane dostavne službe. Največkrat sta uporabljeni podobi Pošte Slovenije in DPD. Lažna spletna stran je prirejena za vsako žrtev posebej in vsebuje podatke o prodajalcu in izdelku, v nekaterih primerih pa tudi sliko iz malega oglasa. Napadalci na portalu celo nudijo klepet kot podporo uporabnikom. Žrtev tako dobi lažen občutek legitimnosti spletnega mesta,« opozarjajo na SI-CERT-u.

Pod krinko nakazila kupnine je treba vpisati podatke o kreditni kartici in potrditveno kodo iz SMS-sporočila, ti podatki pa zadostujejo, da lahko ukradejo denar z računa žrtve v znesku do limita na računu.