Destrnik: Tradicionalno srečanje upokojencev Spodnjega Podravja
Tradicionalno srečanje upokojencev Spodnjega Podravja je letos potekalo na Destrniku v organizaciji DU sv. Urban Destrnik. Udeležilo se ga je blizu 1000 upokojencev, največ doslej. V Spodnjem Podravju deluje 43 društev upokojencev z 12.000 člani, ki so povezana v Pokrajinsko zvezo društev Spodnje Podravje Ptuj. Sobota, 19. avgusta, je bila njihov praznični dan, dan druženja, veselja, prijateljevanja in izmenjave izkušenj v društvenem delovanju; življenju nasploh.
Prijazno dobrodošlico z željo po veselem druženju so jim izrekli župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, predsednik DU sv. Urban Destrnik Branko Goričan, predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman, direktorica hotela Delfin Izola Nina Golob in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Hojnik, ki je še posebej pozdravil upokojence iz Središča ob Dravi in občine Sveti Tomaž. „Mi starostniki moramo svojim zanamcem nekaj zapustiti, četudi sami nimamo. Bodimo aktivni, pozitivno naravnani, čim več se smejmo, smeh je namreč pol zdravja, pa skupaj moramo držati. Samo na ta način bomo slišani, včasih pa tudi uslišani,“ je poudaril, Destrničanom pa se je zahvalil za gostoljubje.
Demografski rezervni sklad nujno potreben
Slavnostna govornica Marija Pukl, podpredsednica Zveze društev upokojencev, je predstavila nekatere najpomembnejše aktivnosti Zveze oz. zadeve, ki se še kako dotikajo današnje in prihodnjih generacij upokojencev. V prvi vrsti gre za demografski rezervni sklad. V Zvezi so zakon preučili, nanj imajo veliko tehtnih pripomb, tako kot nekateri drugi (sindikati), ki pa zahtevajo obrazložitev in tudi uskladitev z upokojenci. „Za nas upokojence in tudi bodoče upokojence je ta sklad izjemnega pomena. Iz strategije dolgožive družbe, ki jo je pred kratkim sprejela vlada, izhajajo resna opozorila in resne usmeritve, kaj vse bo treba narediti v naši državi, da bomo vzdrževali zdravstveni, socialni, šolski in druge sisteme. Razmerja med tremi generacijami se spreminjajo, starejših je vedno več, ampak to ne bi smel biti problem družbe, saj naj bi bila dolgost življenja civilizacijski napredek, dosežek. Kar je dosežek, pa ne more biti problem. Zahtevamo neodvisnost in samostojnost sklada, ker bo samo tako možno gospodarsko upravljati sredstva sklada, da se ne bodo ponovno razpršila in preusmerila drugam, da se bo ustvaril donos in da bo to tista rezerva, ki bo vedno na razpolago upokojenski blagajni. Tega zdaj nimamo.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
