Ptujsko dolgo „vroče“ poletje 2019
Izšla je še ena publikacija z naslovom Poletje na Ptuju. Potem ko je naslovnica v eni prejšnjih izdaj bolj spominjala na frizersko revijo, je vsaj letošnja naslovnica z veduto Ptuja. Nekoliko pa zmoti že glavni naslov na prvi strani, saj je v angleščini zapisan z velikimi, poudarjenimi črkami nad slovenskim poimenovanjem z manjšimi. Kot da se sramujemo slovenskega jezika in svoje identitete, četudi z njo hkrati nagovarjamo naše in tuje obiskovalce.
Po nakladi sodeč naj bi dosegel 7500 naslovov oz. najmanj toliko prejemnikov, ki naj bi poleti polnili ptujske ulice in trge ter uživali na najrazličnejših prireditvah tega poletja. Letos ima prednost rimska preteklost in njeno novodobno. Razumljivo, saj letos praznujemo 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih.
Povsem odrinjeno pa je drugo ptujsko cvetoče obdobje – srednji vek, ki ga obuja društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. Če pogledate fotografijo, s katero so povabili k ogledu tega srednjeveškega dogajanja, ne veste, za kaj v resnici gre, saj prikazuje dva para nog, nikjer pa ni ne duha ne sluha o ptujski srednjeveški gospodi, vitezih, knezu in kneginji. Na drugi strani pa avtorji z množico slavospevov predstavljajo „neptujski projekt“ Odprta kuhna, ki jo povrhu mastno plačujemo z davkoplačevalskim denarjem, za ptujske gostince in njihovo kulinarično ponudbo pa ni prostora. Razen za Gostilno Grabar, ki jo je na kulinarični zemljevid uvrstil mednarodno uveljavljen kulinarični vodnik Gault & Millau, pri tem pa so v 'poletni' publikaciji izpustili ptujskega vinarja Bojana Kobala, ki je prav tako kot prvi vinar s tega območja uvrščen v ta vodnik. Bolj kot ne mimogrede so se spomnili tudi Kuhne na dvorišču, ki je prav tako skromno predstavljena, brez fotografije. Pa gre za domače gostince, ki se trudijo povečati mestni pretok gostov in oživiti mestno dogajanje.
Tudi najstarejši festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki je začel svojo pot leta 1969, ob 1900. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, si kot edini dogodek iz tistega jubilejnega leta ni zaslužil večje pozornosti, ampak le malo pogleda v svojo zgodovino, ko se je slovenska pesem oglašala z vseh mestnih ulic in trgov. V tistem času se je začela pisati tudi zgodovina ptujskega poletnega festivalskega dogajanja, četudi za nekatere novodobne akterje ptujskega dogajanja ta zgodba ne obstaja. Zagotovo bi si večjo pozornost zaslužil tudi ptujski festival kave, ki se je prav tako rodil na Ptuju.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
