Arhiv Štajerskega Tednika

Pulkova je županu Miranu Senčarju najprej izročila novih 922 podpisov za ohranitev dreves na tržnici, nato pa celoten mestni orkester (župana, mestne svetnike, občinske uslužbence, druge odločevalce in upravitelje mesta) za nekaj minut »vzela v šolo«. Svoj nagovor je začela takole: »Danes sem tukaj, pred vami, v svojem prostem času. Za to mi nihče ne bo plačal. Potne stroške krijem sama. Na naslednjih volitvah ne bom kandidirala, torej ne nabiram političnih točk ali iščem zaveznikov in simpatizerjev. Spregovorila bom kot občanka in nekdo, ki je videl nekaj malega sveta, z veliko dobrimi in slabimi praksami, in ker menim, da je učenje iz tujih napak najcenejša lekcija. Ignoriranje mnenja ulice se nikoli ne konča dobro. Sprenevedanje tudi ne. Odrivanje stroke in zanašanje izključno na mnenja tistih, ki ste jih zanje plačali, je koruptivno. Obnova sto let stare tržnice v imenu napredka ni resnica. Ptuj krvavo potrebuje obnovo, oživitev, osvežitev, napredek, a ti se ne smejo začeti niti z uničevanjem niti z morijo. V ameriških mestih zaščitijo vse, kar je staro 50 let, in razglasijo za spomenik vse, kar jih ima več kot sto. Pri nas take reči brez slabe vesti podiramo, žagamo in odmetavamo na smetišče zgodovine. Zakaj? Naivno sem verjela, da se na Ptuju pobiramo v luči turizma, da vemo, kaj lahko prodamo in se zavedamo izjemne antične vrednosti domačega praga in njegove moči, ki bi se ju dalo zelo preprosto unovčiti. In mestu prinesti finančno blaginjo. Dober gospodar vzdržuje, obnavlja in ščiti pred zobom časa. Potrebujemo posege, ki ne brišejo sledov zgodovine, pač pa jih nadgrajujejo, pomlajujejo in jim s patino časa povečujejo vrednost. Uničevanje dreves za ceno napredka, ki to ni, in v imenu evropskega kapitala, ki nam ga bodo bojda podarili, označujem za ekološki genocid.«

Mesto ste dobili v upravljanje, ne v last

Preberite več v Štajerskem Tedniku