Arhiv Štajerskega Tednika

Kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož doktor Branko Vnuk je na nedavnem domoznanskem večeru Ormož nekoč, danes, jutri v okviru praznovanja Krajevne skupnosti Ormož razkril številne zanimivosti o samostanih beraških rodov na območju nekdanje vojvodine Štajerske s poudarkom na ormoškem frančiškanskem samostanu. Predavanje, ki mu je prisluhnilo lepo število udeležencev, je potekalo v prostorih ormoške knjižnice – kakopak, ko pa je omenjeni samostan nekoč stal ravno na mestu današnje knjižnice.

Samostan je ob jugozahodnem delu mesta ob koncu 15. stoletja ustanovil ormoški graščak Jakob Szekely (temeljni kamen je bil položen 1495, leta 1504 pa je bil samostan posvečen). Leta 1786 je bil ukinjen, kmalu nato pa porušen. Danes so vidni le nekateri njegovi skromni ostanki. »Ostali so fragmenti fragmentov nekaterih objektov, ki stojijo na območju Žigrove ulice, kjer je tudi ormoška knjižnica. Ostanki od samostana bi deloma lahko bili vsaj v kletnih prostorih in temeljnih zidovih, predvsem v objektu na naslovu Žigrova ulica 6a, ter vzhodni zid na dvorišču pred knjižnico, kjer so vidni sledovi lokov in polslopov. Ta zid bi lahko bil po vsej verjetnosti ostanek vzhodnega samostanskega trakta. V kleti stavbe Žigrova ulica 2 pa so najverjetneje vidni ostanki temeljev srednjeveškega obzidja. Vse drugo je izginilo. Upodobitve samostana, z izjemo Vischerjeve vedute Ormoža iz leta 1681, zaenkrat niso znane. Tudi tlorisov ni. Mogoče se bodo kdaj našli, verjetno v hrvaških arhivih, vendar pa je to stvar nadaljnjega raziskovalnega dela,« pojasni Vnuk.

Krstilnik v domači cerkvi

Preberite več v Štajerskem Tedniku