Arhiv LD Stoperce

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slednja sodi med manjše slovenske lovske družine, a nikakor nepomembne. »Posebnost našega lovišča je kolonija gamsa,« je ponosno izpostavil Peter Kolar, lovec s 34-letnim stažem. LD Stoperce pa izstopa tudi z nižjo starostno strukturo lovcev od povprečja.

Številne lovske družine letos obeležujejo 80 let delovanja, saj je takratna zakonodaja omogočila povezovanje lovcev in upravljanje z lovišči, ki je bilo v preteklosti rezervirano za plemstvo, posestnike, zakupnike lovišč.

Tudi v Stopercah so se leta 1946, natančneje 6. oktobra, zbrali ustanovni člani, ki so za prvega starešino izbrali Vincenca Jeriča. Prvega srečanja, predvsem pa dolgoletne tradicije, so se konec junija spomnili s slovesnostjo, ki jo je naznanil zvok lovskih rogov – rogistov Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož.

· Novice

Med lovci je vse manj mladih

Od ustanovitve pa do danes je lovska družina doživela mnoge spremembe, od začetnih 1800 ha lovišča do sedanjih 2270 ha, od 10 ustanovnih članov do sedanjih 36 članov, od lova na divje zajce do današnjega lova predvsem na srnjad in divje prašiče. Njihov poglavitni cilj pa ostaja že nekaj desetletij enak: ohraniti zdravo populacijo divjadi in za divjad primerno življenjsko okolje.

Nevarnost zaradi afriške prašičje kuge

»Bliža se nam afriška prašičja kuga, ki zadeva divje prašiče, srnjadi in jelenjadi grozi jetrni metljaj, obenem pa se soočamo z vse večjim vplivom ljudi na življenjski prostor divjadi. Divjad potrebuje svoj prostor za vzrejo mladičev, za hranjenje. Želim si, da bi ljudje brez represije te potrebe razumeli, kajti soočamo se z vse večjim pritiskom gorskih kolesarjev, motokrosistov, voznikov štirikolesnikov.«

Sicer pa vsaj v LD Stoperce večje škode, ki bi jo povzročala divjad, ne beležijo. »Divji prašiči so pri nas edina vrsta, ki povzroča škodo. Na srečo imamo veliko gozdov, kjer se prašiči zadržujejo, kmetijstvo pa je dokaj ekstenzivno. Večina škode nastane na pašnikih in travnikih, kjer jo skušamo sanirati.«

· Novice

»Živali bolje predvidijo pogoje za življenje kot ljudje«

Ob tem lovci skrbijo tudi za krmne njive, zalaganje solnic za srnjad ter krmišč za divje prašiče, s prodajo divjačine in lovskim turizmom pa polnijo fond za izplačilo škod. »Lovnega turizma je sicer pri nas malo, letno imamo do šest trofejnih srnjakov za lovske goste.«

Slednji so v večini koroški Slovenci. O obsodbah 'okoljevarstvenih' organizacij slovenskega lovstva pa Kolar razmišlja: »Okoljske organizacije, ki so okoljske v pravem pomenu besede, spoštujejo pomen lovstva. Številne pa na emocionalni ravni gledajo na naravo in okolje. Lovci naravi zagotovo ne škodimo, temveč ji pomagamo. Obenem je lov človeku prirojen, a je od faze pridobivanje hrane prešel na trajnostno upravljanje populacije divjadi,« je poudaril Kolar.

· Družabno

V lovišču šakali in vse več lisic

Delo ni zastonj, je pa brezplačno

Slovenski lovci letno opravijo 590.000 prostovoljnih ur, je zapisano v poročilu Lovske zveze Slovenije. »To je delo, ki nikakor ni zastonj, saj učinek je, je pa brezplačno, četudi so druge službe za to delo plačane,« je poudaril predsednik Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož Srečko Felix Krope. Obenem pa lovci zastavljene naloge vse težje opravljajo, saj je povprečna starost lovcev 57,5 leta, medtem ko so v Stopercah veseli, da je ta letvica postavljena pri 54 letih. »Z delom, z zgledom nam je uspelo privabiti mlade člane, ki so tudi prevzeli določene zadolžite. Nanje smo izjemno ponosni,« je še dodal Peter Kolar.