DEM

Vsi načrti temeljijo na zajetnem kupu študij in stotine strani dokumentacije, za katero naj bi Dravske elektrarne Maribor do danes namenile manj kot odstotek ocenjene vrednosti projekta, torej do 550.000 evrov. Koliko natančno, niso razkrili.

Pripravo projektne dokumentacije za projekt Vetrne elektrarne Rogatec financirajo Dravske elektrarne Maribor. Od leta 2019, ko je bila podana pobuda za začetek priprave državnega prostorskega načrta, so bile izvedene številne študije – na primer vpliva na dvoživke, hrošče, netopirje, študija elektromagnetnega sevanja, hrupa, študija vpliva na vodne vire, podzemne vode, divjad ...

Šest let torej že pripravljajo dokumentacijo, ali jo bodo na koncu lahko uporabili, še ni znano.

Minuli teden so v Rogatcu v dvorani Grajske pristave in v Žetalah v sejni sobi odprli še informacijski pisarni za projekt Vetrne elektrarne Rogatec. Pisarni bosta namenjeni podajanju tehničnih informacij o projektu, odgovarjanju na vprašanja ter odprti izmenjavi mnenj in predlogov, so sporočili iz DEM. Stroškov delovanja niso razkrili, saj da bo končni znesek znan ob zaključku. "V primeru potrebe bomo termine informacijske pisarne dodatno podaljševali ali dodajali. Pisarna bo delovala, dokler bo potreba."

NIJZ za zdaj ne podpira vetrnic z močjo nad 5 MW

V vmesnem času pa je Civilna iniciativa Rogatec-Žetale pridobila tudi stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Namreč vetrnice so manj kot kilometer oddaljene od 26 bivalnih zgradb, v Sloveniji pa trenutno ne obstaja zakonsko določen minimalni odmik vetrnih elektrarn od naselij oziroma posameznih objektov. Iz Nacionalnega inštituta so odgovorili, da se zgleduje po danski zakonodaji za prostorsko načrtovanje in predlagajo, da vetrnice ne smejo biti bliže bivališč od štirikratnika višine stolpa vetrnice in dolžine elise. V primeru vetrnic na Maclju to pomeni oddaljenost vsaj 880 metrov.

Več v Štajerskem tedniku