ČG

ČG

»Nakup šolskih potrebščin je velik strošek, toliko večji, če je v družini več otrok. Povečani stroški lahko vplivajo na trenutno situacijo družine, kar lahko povzroči materialno stisko, pa tudi osebne oziroma družinske stiske,« je poudarila direktorica Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje Valerija Ilešič Toš. Pojasnila je, da je tudi za nakup šolskih potrebščin moč uveljavljati izredno denarno socialno pomoč, če so družine oziroma starši v materialni stiski.

Izredna denarna socialna pomoč se lahko nakaže na transakcijski račun vlagatelja, lahko pa po predračunu tudi neposredno na transakcijski račun trgovine. Po besedah Ilešič Toševe prosilci vloge za izredne denarne pomoči v glavnem oddajo za plačilo zapadlih položnic, šolskih potrebščin, kurjave, nakup bele tehnike in za pomoč pri nakupu najnujnejšega za preživetje. »Izredna denarna pomoč se mora porabiti v 30 dneh od datuma prejema oziroma nakazila denarja. Po tem roku je treba v 15 dneh na CSD posredovati dokazila o namenski porabi. Če se uporabniki rokov ne držijo, v naslednjih 14 mesecih do izredne denarne pomoči niso upravičeni. Če pomoč ni bila namensko porabljena, zahtevamo vračilo.«

Višine izrednih denarnih socialnih pomoči so različne, lahko se izplačajo večkrat v letu. Za samsko nezaposleno osebo je zgornja letna meja izplačil nekaj manj kot 2.500 evrov, za družino, kjer sta starša brezposelna, pa 6.800 evrov. Za izredno denarno socialno pomoč lahko zaprosijo tudi zaposleni in upokojenci. CSD Spodnje Podravje je lani izredno denarno pomoč izplačal 5.500 prosilcem, skupni letni znesek vseh nakazil je bil nekaj manj kot tri milijone evrov.

Občutek, da v okolju ni stisk, je varljiv

Stisk je veliko, ljudje o njih zelo težko spregovorijo. Zato je lahko občutek, da v našem okolju niso prisotne ali da jih je malo, varljiv.

»Na centrih za socialno delo se vsak dan srečujemo s stiskami ljudi. Imamo vtis, da je situacija pri nas zelo resna in za vse preveč ljudi tudi težka. V materialnih stiskah niso samo prejemniki denarnih pomoči, ampak tudi zaposleni; prav to je po svoje najbolj žalostno, da ljudje s svojim delom ne morejo dostojno preživljati sebe in svojih družin. Tako vidimo, da ljudje živijo v pomanjkanju ali težkih razmerah iz različnih razlogov, na katere večinoma ne morejo sami vplivati. Dogaja se, da si predvsem starejši ne upajo zaprositi za pomoč, ker se bojijo, da jo bodo morali potem njihovi otroci vračati ali pa da jim bo odvzeto premoženje. Še vedno se srečujemo z ljudmi, ki ne želijo pomoči, čeprav živijo v izredno slabi situaciji. Po drugi strani pa je vse več ljudi, ki so zelo dobro seznanjeni s pravicami in jih v glavnem tudi uveljavljajo,« je izkušnje dela na področju socialnega varstva v Spodnjem Podravju opisala sogovornica.

Več v Štajerskem tedniku