Bo slovenska tradicija kolin prepovedana?
Para iz kotlov, na lestvah izobešeni kosi mesa so bili še pred leti v zimskih mesecih, predvsem decembra, pogosti prizori na podeželju. Iz leta v leto pa koline oz. furež – nekdaj praznik, danes opravilo – vse bolj izginjajo s kmečkih oz. podeželskih dvorišč, ponekod tradicijo še ohranjajo društva.
Koline na domačem dvorišču še ostajajo slovenska posebnost, ki jo dopušča tudi zakonodaja, obenem pa morajo imetniki živali izpolnjevati določene zahteve, ki urejajo zakol živali za lastno domačo porabo. Prvi pogoj je, da je žival zdrava, v primeru suma bolezni je namreč klanje živali prepovedano, imetniki pa morajo o tem obvestiti veterinarsko organizacijo. Nadalje mora biti postopek usmrtitve opravljen tako, da se zagotovi, da je živalim prihranjeno vsako nepotrebno trpljenje, vznemirjanje in bolečina, opravi pa ga lahko le oseba z ustreznim znanjem in izkušnjami na področju zakola.
Pribožič o bojazni pred prepovedjo kolin
Poziv Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da naj se ob kolinah ne pozabi na dobrobit živali in zakonske zahteve, je zbodel specialista za prašičerejo in vodjo službe kmetijskega svetovanja s KGZ Ptuj Petra Pribožiča. »Ocenjujem, da je bil tovrsten dopis, še posebej v času božično-novoletnih dni, nepotreben. Kaže pa na to, da se v ozadju lahko skriva želja, da bi domače – ob vseh kvazi zaščitnikih živali – koline prepovedali. Upam, da se motim.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
