Pixabay

Alergija je v osnovni pretiran odziv imunskega sistema na sicer neškodljive snovi iz okolja . "Naš imunski sistem te substance po pomoti zazna kot grožnjo in zato sproži kaskado obrambnih mehanizmov – alergijsko reakcijo," pojasni Kopač. Alergijske reakcije pa se lahko razlikujejo glede na vrsto alergena in način vstopa v telo. "Vdihani alergeni, kot so pelod, dlake živali in pršice, običajno povzročajo simptome v zgornjih dihalih, npr. kihanje, zamašen nos, srbenje oči, medtem ko alergeni, ki v telo pridejo sistemsko – na primer s hrano, zdravili ali piki žuželk – lahko sprožijo splošen, tudi življenjsko ogrožajoč alergijski odziv po celem telesu." Po podatkih doktorja Kopača se življenjsko ogrožajoče reakcije pojavijo pri 50–112 ljudeh na 100.000 prebivalcev letno, kar pomeni, da se zgodi pri do 3 % prebivalcev v življenju. Smrtni primeri so redki, a po navadi nastanejo zaradi prepoznega prepoznavanja ali zdravljenja. V Sloveniji so najhujše alergijske reakcije običajno posledica strupa žuželk. V desetletnem obdobju je bilo 30 smrtnih primerov, kar pomeni povprečno tri smrtne primere na leto.

Družinski zdravnici: »Več alergij je predvsem pri otrocih«

Izkušnje, opažanja glede pojavnosti sta povzeli tudi družinski zdravnici Maja Pelcl Veršič, ki deluje v Vidmu, in Rahela Simonič z ambulanto v Majšperku. Zdravnici opažata, da je več alergij pri otrocih in mladostnikih, ker je njihov imunski sistem še v razvoju in se lahko pretirano odzove na sicer neškodljive snovi. Takšne alergije lahko z leti oslabijo ali celo izginejo, pravita zdravnici, ali pa se razvijejo nove, predvsem na zdravila in kontaktne alergene, npr. kozmetična in čistilna sredstva. O razliki med prehladom in alergijo pa je Pelcl Veršičeva dejala: "Če oseba opaža znake alergije, kot so izcedek iz nosu, oči, srbeč kožni izpuščaj, kašelj, ki se po dveh tednih ne umirijo spontano, je treba pomisliti na alergijo."

Več v Štajerskem tedniku