Po katerih kriterijih občine sploh določajo delež sofinanciranja protitočne obrambe
Po tem ko so občine s kmetijskim ministrstvom le podpisale sporazum o financiranju letalske protitočne obrambe, se je pokazalo, da so deleži občin zelo različni, a razloga za to ne gre iskati v velikosti občin ali številu prebivalcev. Odgovora na to, kakšen je finančni ključ razreza, koliko mora plačati posamezna občina, pa nima – verjeli ali ne - nihče ... Občine oziroma župani pač nakažejo približno toliko, kot so nakazovali prejšnja leta, pri čemer pa so višine nakazil, milo rečeno, precej čudne.
Občina Središče ob Dravi na primer plača kar 3.500 evrov, medtem ko po velikosti celo malenkost večja občina Sv. Tomaž prispeva manj, 2.800 evrov. Še bolj bode v oči primer občine Hajdina, ki plača zgolj 662 evrov, čeprav je tako po številu prebivalcev kakor po površini večja od občine Sv. Andraž, ki prispeva dvakrat več, skoraj 1.200 evrov.
Kriterij velikosti občine očitno ne velja
Vodja protitočne letalske obrambe Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor je zatrdil, da nimajo nič z razrezom sredstev in da je celoten postopek vodilo kmetijsko ministrstvo.
Po njegovih besedah naj bi bila kriterij velikost občine, razen v primeru, ko ima ta več kot 50 % gozdnih površin. Takrat naj bi se zaračunal polovični znesek (tak primer je občina Slovenska Bistrica).
Toda to pojasnilo ne vzdrži, saj npr. občina Središče ob Dravi, ki je velika 33 km² in ima nekaj več kot 1.900 prebivalcev, prispeva 3.450 evrov, kar je več kot malenkost večja sosednja občina Sveti Tomaž (38 km²) s približno 2.000 prebivalci, ki plačuje 2.858 evrov.
Smešen je tudi primer občine Hajdina, ki meri okoli 22 km² in šteje približno 3.900 prebivalcev, plača pa 662 evrov, površinsko manjša občina Sveti Andraž (18 km²) z občutno manj prebivalci (približno 1.180) pa kar 1.200 evrov.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
