Kulturno prosvetno društvo Stoperce je letošnji organizator majšperške občinske proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ker prireditve zaradi ukrepov ne bo možno izvesti v klasični obliki, so se v dogovoru z vodstvom občine odločili, da tokrat pripravijo nekaj novega, drugačnega.
Predsednik Državnega sveta (DS) RS vsako leto kot izraz podpore civilni družbi in v počastitev mednarodnega dneva prostovoljstva, 5. decembra, slavnostno podeli plakete DS najzaslužnejšim društvenim delavkam in delavcem – prostovoljkam in prostovoljcem na različnih področjih. Tudi ob letošnjem dnevu prostovoljstva bo plaketo prejelo 14 najzaslužnejših prostovoljcev. Svečano podelitev bodo izvedli po sprostitvi koronaukrepov. Ptujčanka Branka Bezeljak je prejemnica plakete DS kot najzaslužnejša dolgoletna prostovoljka na področju kulturnega društvenega življenja in požrtvovalnega vsestranskega dela z mladimi na predlog predsednika DS Alojza Kovšca in Zveze kulturnih društev Slovenije. Na področju prostovoljstva je dejavna že 40 let.
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo je nazive Branju prijazna občina podelilo že četrtič.
Covid obdobje je številne dogodke in predstavitve prestavilo v virtualni svet. Tako ustvarjalci kot občinstvo pa so dobili novo priložnost, da tudi v teh neprijaznih časih lahko spoznavajo izjemno dediščino in bogastvo ožjega in širšega okolja iz varnega zavetja svojega doma ali pisarne.
Zborovodje se pri svojem delu pogosto srečujejo s potrebo po aranžiranju skladb. Ustvariti priredbo, ki bo po meri časa, kraja in vokalnih spretnosti vokalne skupine in bo naposled prepričala občinstvo, so le detajli, ki jih bo zainteresirani publiki ponudil dirigent, skladatelj, zborovodja in pedagog Iztok Kocen.
V dvajsetih letih je Bralna značka za odrasle (BZO) pustila neizbrisljiv pečat, k branju kakovostnih knjig povabila številne bralce, iz leta v leto več. Tako je knjiga ne glede na vse ostala tista sopotnica sodobnega človeka, ki ga zna usmeriti v vsakem trenutku njegovega življenja in poti. Njena potovanja v najrazličnejše svetove so neizmerljiva in neprecenljiva. Letos je k branju vabil seznam 25 knjižnih naslovov, 25 avtorjev, sestavljen po abecednem vrstnem redu. Dodana pa je bila knjiga Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerbler, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Tako je bilo vseh avtorjev v bistvu 26, vpisanih pa je 25, kot ima črk slovenska abeceda.
Kot zadnjo v letošnji galerijski sezoni so v Miheličevi galeriji postavili razstavo teh vidnih slovenskih umetnic Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak z naslovom M + A + S sezuje tudi vas! Njihove umetniške stvaritve: sliki, kipi, risbe, vezenine so trenutno na ogled v e-katalogu, saj so galerije in razstavišča v tem času zaprta zaradi epidemije. Na ogled bodo do 31. januarja leta 2021. V PMPO upajo, da si jih bo mogoče že kmalu ogledati tudi v živo.
Televizijska oddaja, v kateri na nacionalni televiziji predstavljajo slovenska mesta, danes vstopa v četrto sezono, Svoje zgodbe bodo predstavila štiri mesta, prvič tudi zamejsko.
Z Ministrstva za kulturo so na obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna sporočili, da Prešernovi nagradi za življenjsko delo v letu 2021 prejmeta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.
Ob letošnjem Prešernovem dnevu je kulturno ministrstvo razglasilo dobitnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega slada, med njimi pa so letos tudi ustvarjalci iz Prekmurja. Prešernovo nagrado v letu 2012 za življenjsko delo prejme pisatelj Feri Lainšček, med šestimi nagrajenci Prešernovega sklada pa je tudi slikar Sandi Červek.
Z ministrstva za kulturo so na današnjo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna sporočili, da Prešernovi nagradi v letu 2021 prejmeta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož bodo v kroniko koronskega leta zapisali več uspešnih zgodb. Tako so po štirih letih septembra letos odprli posodobljeno zbirko glasbil v celotnem obsegu. »Gre za izjemno pridobitev našega muzeja, zbirka nacionalnega pomena odslej vabi v novi posodobljeni podobi,« poudarja direktor Aleksander Lorenčič.
Letošnje praznovanje tedna slovenskih splošnih knjižnic je potekalo pod sloganom »Moja knjižnica povezuje«. Poudarek celotedenske akcije je predaja sporočila, da so knjižnice za svoje uporabnike vedno dostopne. V ormoški knjižnici so v duhu aktualnih ukrepov pripravili virtualno predstavitev knjižnice, tako osrednje kakor tudi treh krajevnih knjižnic.
Pred dvema letoma se je svet občine Središče ob Dravi odločil, da ne bo več sofinanciral delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), katerega soustanovitelji so še danes. Zato je vodstvo muzeja sprožilo sodne postopke, ki so se začeli s poskusom mediacije, a obakrat neuspešno. To pomeni, da gre postopek naprej v obravnavo pristojnega sodišča.
Korona obdobje piše tudi pozitivne zgodbe. Eno takšnih so po dolgih letih prizadevanj spisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). Direktor Aleksander Lorenčič je z velikim veseljem in ponosom sporočil, da je zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj postala last PMPO. Le-ta je že od leta 2000, ko je sprejel v restavratorski atelje cikel osmih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma.
Na Osnovni šoli Olge Meglič oziroma Olgici, kot ji mnogi radi rečejo, so 40 let delovanja obeležili s predstavitvijo zbornika Olgičinih 40 let. V zborniku je zajetih 40 dogodkov, ki so v zadnjem desetletju oblikovali in zaznamovali življenje ter delo na šoli v osrčju najstarejšega mesta.
V dvorcu Dornava so to jesen na ogled postavili razstavo, ki prikazuje stanje grajskih vrtov v preteklosti in danes. Razstavne panoje, na katerih so fotografije iz preteklosti, so namestili po celotnem kompleksu dvorca. Na fotografijah je stanje nekoč, v živo pa vidimo stanje danes.
V Mestni hiši v Ljubljani so v petek podelili Aškerčevo nagrado in priznanja za obdobje 2019–2020, ki jih Arhivsko društvo Slovenije namenja dosežkom na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Aškerčevo nagrado za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine ter njene popularizacije je prejela Ptujčanka Marija Hernja Masten, ki je 40 let delala v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer se je kot arhivistka od leta 1971 do 2011 posvetila urejanju, sprejemanju in vsem drugim postopkom, ki se nanašajo na arhivsko gradivo, kot pomembnemu dejavniku za prepoznavnost naše preteklosti.
